Med tremi prijetimi, katerih izročitev po uveljavitvi tako imenovanega lex Perković zahteva Slovenija, je po poročanju medijev tudi 44-letni Ivica Pintarić, ki je marca 2001 pobegnil iz mariborskega zapora. Danes 38-letnemu Oliverju Hriberšku pa želijo na Ptuju soditi, ker naj bi do smrti pretepel nekega moškega.
Med tremi na Hrvaškem prijetimi tudi ubežnik iz mariborskega zapora
Kronika
Na Generalni policijski upravi so v petek potrdili, da so njihovi hrvaški kolegi 1. januarja ob uveljavitvi evropskega pripornega naloga brez časovne omejitve, prijeli tudi tri moške, katerih izročitev je zahtevalo slovensko pravosodje. Vsi trije do predaje Sloveniji ostajajo v priporu.
Oba že omenjena išče ptujsko okrožno sodišče, oba imata slovensko državljanstvo. Tretjega prijetega moškega, ki je hrvaški državljan, pa išče ljubljansko okrožno sodišče zaradi goljufije.
Pintarića ptujsko sodišče išče zaradi kaznivega dejanja iz leta 1997, ko naj bi v promet spravljal denar, za katerega je vedel, da je ponarejen. Marca 2001 je bil Pintarić v mariborskem zaporu, kjer je prestajal dve leti in tri mesece dolgo zaporno kazen zaradi protipravnega odvzema prostosti.
Po poročanju Dela je skupaj s Tomijem Makoterjem, sinom Milice Makoter, pobegnil iz zapora. V sobi za razgovore s strokovnimi delavci naj bi prežagala rešetko, se spustila nekaj metrov globoko in po strehi prišla do ulice. Makoterja so policisti po dveh mesecih prijeli, Pintarić pa je izginil.
Na ptujskem okrožnem sodišču pa bodo narok za glavno obravnavo Hriberšku določili takoj, ko bo ta izročen Sloveniji. Po podatkih Dela, bo to predvidoma marca. Hriberšek naj bi marca 1998, ko je bil star 22 let, skupaj z vrstnikom Aljošo Vogrnicem v vasi Zakl blizu Ptuja tako hudo pretepel 45-letnega Petra Topolovca, da je ta nekaj ur po pretepu umrl.
Kot poroča Delo, je tožilstvo obtožnico zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe vložilo leta 2000. Vogrincu so tudi začeli soditi, Hriberšek pa se je roki pravice takrat izmuznil. Proces zoper Vogrinca so nato prekinili, po izročitvi Hriberška pa bo predvidoma stekel združeni postopek.
Hrvaški sabor je konec junija lani, le nekaj dni pred vstopom države v Evropsko unijo, časovno omejil izročitev svojih državljanov zgolj na tiste, ki so kazniva dejanja storili po avgustu 2002. Po večmesečnem sporu z EU je Hrvaška 1. januarja letos časovno omejitev razveljavila.
Sporni zakon je znan kot lex Perković, ker je hrvaška opozicija trdila, da so s časovno oviro poskusili zaščititi nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića pred izročitvijo Nemčiji.