V turizmu je vse več povpraševanja po različnih aktivnostih na prostem, k čemur je v zadnjem letu in pol pripomogla tudi pandemija novega koronavirusa. Tudi slovenski turizem se tako osredotoča na razvoj kakovostne outdoor ponudbe, posebno pozornost pa ji bo v promociji posvetila tudi Slovenska turistična organizacija (STO).
MED TURISTI VSE BOLJ PRILJUBLJENE 'OUTDOOR AKTIVNOSTI': "Ena najbolj varnih možnosti preživljanja prostega časa"
Slovenija
"Outdoor aktivnosti so v Sloveniji že dlje časa ena od klasičnih, dobrih produktnih ponudb, po pojavu covida-19 pa smo ugotovili, da je tudi ena najbolj varnih možnosti preživljanja prostega časa," je na septembrski študijski turi STO na območju Gorenjske povedal direktor Združenja Aktivna Slovenija Marko Lenarčič.
"Vse nas je presenetil porast outdoor obiskovalcev," je izpostavil. Večina je tujcev, povečalo pa se je tudi število tovrstnih slovenskih gostov. Slovenci smo sicer že od nekdaj narod smučarjev, vse bolj tudi pohodnikov in kolesarjev. "Vendar je bilo tako, da smo kolesarili ali hodili čez dan, zvečer pa radi spali v svojih posteljah. Turistični boni pa so pripomogli, da tudi v teh primerih pogosteje koristimo turistične nastanitve," je pojasnil Lenarčič.
Upa, da se bodo ti trendi nadaljevali in da bomo Slovenci tudi v prihodnje znali prespati v manj znanih destinacijah in kotičkih, ki jih spoznavamo zadnji dve leti. Vse več je zanimanja za produkte na področju kolesarjenja in pohodništva, pa tudi vodnih športov skupaj z ribolovom. Prav tako je v porastu jadralno padalstvo. Tudi ponudniki so začeli več delati na kakovosti, je ocenil Lenarčič.
Pojasnil je, da so sicer standardi za pohodniške in kolesarske nastanitve, z namenom vsakoletnega izboljševanja ponudbe, razviti že več let. Nekatere nastanitve temu dajejo veliko poudarek. Med njimi je tudi Hotel Ribno pri Bledu, ki je pred kratkim odprl poseben kolesarski glamping. "Ostale skušamo z raznimi izobraževanji usposobiti, da bi prav tako postajali vse kvalitetnejši," je povedal Lenarčič.
Dotaknil se je tudi agencijskih ponudnikov športno-rekreativnih doživetij na prostem. "Nekateri so v času korone ugasnili, nekateri komaj preživeli, večina večjih športnih agencij s kakovostno ponudbo pa je ostala in koronski čas izkoristila za pripravo novih programov in izboljšanje infrastrukture," je z napredkom, ki ga opaža, zadovoljen Lenarčič.
Je pa Lenarčič ob razvoju ponudbe aktivnosti na prostem opozoril tudi na nekatere izzive. Med najbolj perečimi je ureditev lastniških razmerij in soglasij pri kolesarskih trasah. "Pri pohodništvu vsaj zaenkrat ni problema, ker je zakon tak, da lahko hodimo po urejenih poteh, pri kolesarjenju pa je to drugače, saj je za dovoljenje vprašati lastnika in urediti poti," je izpostavil.
Vse bolj priljubljen je tudi športni ribolov.
Na to težavo je opozoril tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki si želi, da bi lahko poleg, pred kratkim vzpostavljenega, turnokolesarskega kroga Juliana Bike, uredili še vrsto drugih kolesarskih poti. "Velik izziv v naslednjih letih bo, kako upravljati z outdoor produkti, kako vstopati v ta prostor, ki je v lasti in upravljanju različnih oseb in institucij," je povedal Langus. Poudaril je, da je iskanje tega ravnotežja med turizmom, okoljem in prebivalci stalni izziv.
To sicer velja pri celotnem turističnem razvoju, zato v Bohinju sledijo vodilu: "Bohinj ni nakupovalno središče, postavljeno na degradiranem zemljišču nedovoljenih deponij, ampak v ekskluzivni četrti starodavnega mesta urejena butična galerija izbranega najdražjega, ki sploh ni naprodaj. Ta posvečeni prostor je odprt za radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne obiskovalce, ki spoštujejo to območje in prebivalce."
Urediti bi bilo treba še vrsto kolesarskih poti.
Slovenija z odličnimi naravnimi danostmi in z obstoječo ponudbo ter njeno nadgradnjo skuša privabiti različne strukture športno aktivnih gostov. Ob tem se kažejo trendi, da ni več dovolj le na splošno povabiti kolesarje, temveč je treba posebej povabiti gorskega, posebej cestnega, v zadnjem času tudi gravel ali treking kolesarja. Podobno velja tudi za pohodnike, ki so prav tako specializirani, eni bi plezali le po feratah, drugi hodili po visokogorju, tretji pa si želijo lažjih sprehodov, denimo okoli jezer, je pojasnil Lenarčič.
Na promocijo Slovenije kot destinacije za outdoor doživetja se bo v prihodnjih dveh letih posebej osredotočila tudi STO, ki se sedaj drugo leto posveča promociji Slovenije kot gastronomske destinacije. Že nekaj let Slovenijo na tujih trgih promovira kot trajnostno, butično destinacijo za petzvezdična doživetja. Ob tem so na STO zadovoljni, da tuji mediji Slovenijo res tako doživljajo in jo tudi tako predstavljajo.
V to smer pa gre tudi velika večina investicij v slovenskem turizmu. "Tudi trenutni časi so pokazali da je usmeritev v trajnost prava izbira in da je to nekaj, kar se bo na dolgi rok obrestovalo, da je to tisto, kar gostje želijo, kar iščejo in so za to pripravljeni tudi več plačati," ugotavljajo na STO.