Ali bo na krožnike že čez nekaj let prihajalo meso iz laboratorija v Ajdovščini in kakšna bo hrana v prihodnosti, so se na torkovi okrogli mizi v organizaciji zunajparlamentarne stranke SLS spraševali sogovorniki. Skupna ugotovitev je bila, da je neznank o kultiviranem mesu še veliko in da je pridelava hrane v Sloveniji še vedno nekoliko drugačna.
MESO IZ AJDOVSKEGA LABORATORIJA NA MIZI ČEZ NEKAJ LET? Slovenski trg zagotovo ne bo prvi, ki ga bo poskusil
Slovenija
V Sloveniji smo tradicionalno navezani na dobro in zdravo hrano. To še ne pomeni, da meso iz laboratorijev ne bo našlo poti do naših krožnikov, vendar pa je pot do tja še dolga, so si bili enotni govorniki na okrogli mizi v Ajdovščini - ustanovitelj in eden od družbenikov podjetja za razvoj in proizvodnjo mesa iz izvornih celic Tech4meat Ivo Boscarol, direktorica tega podjetja Katja Križman, biotehnolog Peter Dovč, državni svetnik, ki zastopa interese kmetov, Branko Tomažič in kandidatka za volitve v Evropski parlament Nina Strah.
"Dejstvo je, da smo vsi skupaj v taki fazi razvoja, da je dilem in neznank ogromno," je poudaril Boscarol. V Sloveniji imamo po njegovih besedah tudi nekatere specifike glede pridelave in možnosti hrane na naraven način.
Sogovorniki pa so se strinjali, da bo ob hitrem povečevanju svetovnega prebivalstva in podnebnih spremembah treba razmišljati o novih možnostih pridelave hrane. "Vsi imamo skupne cilje in ti so usmerjeni k temu, kako bomo zaščitili končnega uporabnika, kakšni bodo standardi, kaj lahko pričakujemo in kako bomo to dejavnost naredili komplementarno slovenskemu kmetu, in ne na račun slovenskega kmeta," je dejal Boscarol.
Križman je povedala, da je tehnologija pridelave kultiviranega mesa, torej mesa iz laboratorija, šele na začetku in bo zato trajalo med pet in osem let, da bo prvo tovrstno meso poslano na trge. To zagotovo ne bo slovenski trg, saj bo za prve začetke premajhen, tako meso pa bo za slovenske potrošnike tudi še predrago. Ajdovsko podjetje sicer ni prvo na svetu, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic, obstaja že okoli 150 podobnih laboratorijev, prvo kultivirano meso pa so že poizkusili na Daljnem vzhodu.
Dovč se je strinjal, da prvo takšno meso zagotovo ne bo proizvedeno v dovolj velikih količinah, da pa gre za tržno nišo, ki bo hitro rasla.
"Vedno, ko se pojavijo nove tehnologije, sta prisotna strah in oklevanje, pogosto se izkaže, da sta ovira pri izkoriščanju novega znanja in pri iskanju rešitev, ki jih brez tega znanja ne bi mogli ponuditi. V današnjih razmerah se mogoče res kaže, da trenutno ni tako velike potrebe po vpeljavi te proizvodnje v prakso. Definitivno pa se bo to dogajalo na širšem svetovnem prizorišču. Z akumulacijo znanja, z razvijanjem novih tehnologij moramo biti sposobni presoditi, kaj nam ponuja tujina. Če tega ne bomo razvijali sami, bomo težko strokovno in argumentirano presojali, kaj je za nas primerna rešitev in kaj ne," je dejal Dovč.
Strah je medtem opozorila predvsem na to, da je tako pridelano meso lahko zdravju nevarno, a so ostali sogovorniki mirili, da brez temeljitih analiz in predvsem nadzora kultivirano meso sploh ne bo prišlo v prodajo. Prav tako pa bo treba sprejeti določeno zakonodajo, ki bo urejala to področje, da bo varno tako za potrošnike kot tudi proizvajalce.