V Centru Noordung v Vitanju bodo obletnico obeležili z že drugim dogodkom Space Night - opazovanjem zvezd na strehi Centra Noordung, ki bo v soboto z začetkom ob 18.45. V okviru dogodka bodo v predavanju najprej predstavili osnovne značilnosti in nastanek Lune. Opozorili bodo na pomen tega edinega Zemljinega naravnega satelita za razmere na Zemlji in njen vpliv na spreminjanje dolžine dneva na zemlji.

V drugem delu pa bodo predstavili ključne faze v projektu Apollo, dotaknili se bodo tudi dvomov o tem, ali so ljudje sploh pristali na Luni, ter se spraševali o smiselnosti obljub o letih s človeško posadko na Luno in na ostala telesa v Osončju, kot je Mars. Pred dogodkom Space Night bodo ob 17. uri odprli tudi filatelistično razstavo z naslovom Človek na luni - 50 let od Apolla 11. Filatelistični del razstave dopolnjuje bogata slikovna dokumentacija programa Apollo pokojnega zbiratelja Mihaela Focka, izdaja posebne osebne poštne znamke, priložnostnega poštnega žiga ter izdaja priložnostne jubilejne razglednice.

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pa so obeleževanje 50. obletnice pristanka odprave Apollo 11 začeli že z junijskim odprtjem razstave Človek na Luni, ki bo na ogled do 31. decembra. Osrednje praznovanje 50. obletnice odprave Apollo 11 in prvega pristanka človeka na Luni pa se bo odvijalo v nedeljo med 11. in 17. uro. Uvodoma bo na sporedu vodenje za otroke s poskusi in igrami za otroke, ob 15. uri pa bo sledil voden ogled občasne razstave Človek na Luni s soavtorico razstave in kustosinjo Ireno Ribič iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Ob 16. uri se bo program nadaljeval z Zgodbo o Luni - pripovedovanjem za otroke s kustosinjo Katarino Batagelj, s predavanjem o površju Lune in meteoritih pa bo praznovanje obletnice sklenil kustos Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Na misijo so poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, posadko pa sta poleg Neila Armstronga sestavljala še Edwin Aldrin in Michael Collins.

Štiri dni pozneje sta Armstrong in Aldrin z lunarnim modulom pristala na Luni na območju Morja tišine. Prvi je na Lunino površje stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu. Astronavta sta nato na Luninem površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija, njene člane pa so sprejeli kot junaki.