Poleg drugih jezikov je znal in uporabljal tudi slovenski jezik. Sicer je bila jezik avstro-ogrskega štaba nemščina in avstro-ogrska vojska je bila narodno slepa, je pojasnil zgodovinar Marko Štepec.

To, da se govori o slovenskih polkih, je posledica tradicionalnega teritorialnega nabora, ki je povzročil, da so fantje iz istega kraja služili skupaj. Vojaške enote so tako odražale strukturo mobilizacijskega okraja in nekatere enote so imele prek 80 odstotkov Slovencev.

Avstro-ogrska vojska je bila tudi jezikovno pragmatična in če je vsaj petina vojakov v polku govorila isti jezik, so ta jezik uporabljali podčastniki, zaželeno pa je bilo, da ga znajo tudi častniki nižjih činov. V praksi je to pomenilo, da je bil vsakdanji jezik nekaterih polkov slovenščina. Se pa je pri vojaških enotah bolj ali manj uspešno skušala omejevati raba nacionalnih znakov in trobojnic, je še povedal Štepec.

Haus je bil 28. maja 1916 povišan v čin velikega admirala. Bil je edini častnik v avstro-ogrski vojni mornarici, ki mu je bil za življenja podeljen ta najvišji čin, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.

Manj kot leto dni kasneje je bila zanj usodna pljučnica. Na poti iz vrhovnega poveljstva z Dunaja v Pulj januarja 1917 je namreč zbolel ter nekaj dni pozneje zaradi pljučnice tudi umrl v starosti 66 let. Cesar Karel ga je istega leta posmrtno odlikoval z najvišjim odlikovanjem dvojne monarhije - velikim mojstrom reda Marije Terezije.

Ker je Pulj po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, so leta 1925 Hausove posmrtne ostanke prenesli na Dunaj.