Fotografija je simbolična.

"Pogosto se zgodi, da zaradi pritiska na gumb SOS pride klic na našo centralo. Če se nobeden ne javi iz dvigala, vseeno preverimo situacijo na terenu," pojasnjujejo v Gasilski brigadi Koper.

Ko dobijo obvestilo, da je v dvigalu ostala ujeta oseba, se nemudoma odpravijo na kraj. Na kraju ocenijo situacijo in preverijo, ali je dvigalo res v okvari. Nato izključijo napajanje, da bi preprečili nadaljnje premike. Če dvigalo ni v postaji, ga s tehničnim posegom v strojnici dvigala spustijo do najbližje postaje. "Ko je kabina dvigala v nivoju najbližje postaje, odpremo vrata jaška s ključem za zasilno odpiranje in varno rešimo ujeto osebo," razlagajo koprski gasilci.

V večini primerov so te intervencije uspešno zaključene v nekaj minutah. Nato obvestijo serviserja in dvigalo pustijo izklopljeno, dokler ga serviser ne pregleda in ponovno usposobi za varno uporabo. Za vsako dvigalo imajo podrobna navodila za reševanje. Ob prevzemu novega dvigala skupaj s serviserjem dvigala izvedejo usposabljanje za reševanje.

Čeprav takšna reševanja običajno tehnično niso zahtevna, zahtevajo veliko previdnosti in natančnosti. "Pomembno je zagotoviti varnost tako oseb, ki so ostale ujete v dvigalu, kot tudi reševalcev. Občasno se lahko pojavijo tehnične težave ali posebne okoliščine, ki zahtevajo dodatne korake, vendar večina intervencij poteka brez zapletov."

Se pa pri ujetih osebah občasno pojavi panika. Še posebej, če gre za ljudi, ki so nagnjeni k tesnobi ali imajo klavstrofobijo (op. a. strah pred zaprtimi prostori). V takšnih primerih jih poskušajo pomiriti in jim zagotoviti občutek varnosti, medtem ko jih rešujejo. "Nujna medicinska pomoč je redko potrebna, razen če pride do hujšega zdravstvenega zapleta ali paničnega napada, ki ga oseba ne more obvladati sama," še pravijo gasilci.

Vzroki za okvare dvigal so običajno tehnične težave zaradi obrabe komponent, napake v delovanju vrat ali električnih sistemov, pa tudi nenadne prekinitve napajanja z elektriko.