"Ko mi beremo te prijave, ko se na nas obrnejo posamezniki, ko nam zaupajo svojo zgodbo; vidimo, da so to res odlični manipulatorji, da človeka res prepričujejo, da bo na koncu ogromno zaslužil, da ta denar bo nakazan v roku parih dni ... Potem pa se izvajajo psihični pritiski na te žrtve in jim tudi grozijo," pa je pojasnila Jasmina Mešić iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Omenjeni 78-letnik je prejel klic iz neznane številke, rečeno mu je bilo, da ima v kriptodenarnici 17.000 evrov, ki jih lahko prenese na bančni račun. Da to stori, mora klicatelju zaupati bančne podatke in PIN kodo, kar je oškodovanec storil. "In tu je ta moment, ko storilci pridobijo nadzor in sredstva, ki so na računu, prenakazujejo naprej na druge račune, na račune drugih kripto menjalnic," pa potek opisuje Aljoša Špeh, vodja oddelka za računalniško preiskovanje Policijske uprave Koper. 

Kaj storiti v takem primeru? "Oškodovanci morajo čim prej priti do nas, ko zaznajo, da so bili oškodovani, da je bila neka transakcija opravljena neupravičeno, nezakonito. Ker tako mi, kot tudi banka, na kateri poslujejo oškodovanci imamo možnost, da poskusimo zaustaviti ta denarni tok, ki gre proti storilcem," pojasnjuje Špeh s PU Koper. 

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Gre za ljubezenske prevare, lažna izsiljevanja pod pretvezo policije, poslani linki na sms sporočila in klici. Storilci so vse bolj prilagojeni na slovenski trg in vsako posamezno žrtev dobro preučijo. 

Na Policijski upravi Koper so imeli v lanskem letu 118 primerov spletnih goljufij, skupne škode je bilo za približno 2.300.000 evrov. 

SI-CERT pa je lani zabeležil približno 1.300 različnih prevar in goljufij. Pri tem izpostavljajo prevare s kripto investicijami, pri čemer beležijo velik porast in najvišje oškodovanje. Za spletne prevare, storjene v kriminalni združbi, storilcem grozi do osem let zaporne kazni. Izrednega pomena je, da ne nasedamo obljubam o hitrem zaslužku in da neznancem nikakor ne posredujemo osebnih podatkov.