Poleti jedo surovo sadje in zelenjavo, pozimi pa uživajo suhe marelice, kaljena žita in ovčji sir. Obstaja obdobje, ko Hunzi ne jedo ničesar, in to obdobje je znano kot "lačna pomlad". Ime je dobilo po tem, ker je v tem času sadje še nezrelo, zato pijejo izključno sok iz suhih marelic. To obdobje traja od dveh do štirih mesecev in nanj gledajo kot ključno za svoje zdravje, poroča hrvaški portal 24 sata.

Vnos beljakovin je pri njih minimalen, dnevno pa zaužijejo povprečno 1933 kalorij, od katerih je 50 gramov beljakovin, 36 gramov maščob in 365 gramov ogljikovih hidratov. Iz izkušenj mnogih priseljencev, ki so se preselili v dolino reke Hunze, je razvidno, da je glavni dejavnik njihove dolge življenjske dobe zdrava prehrana.

Njihova prehrana je primerna za vse

Škotski zdravnik Mac Harrison je po vrnitvi v Anglijo izvedel eksperiment na velikem številu živali. Ena skupina se je hranila z običajno hrano londonske delavske družine, ki je vključevala beli kruh, sled, predelan sladkor, konzervirano hrano in kuhano zelenjavo. Posledica takšne prehrane so bile različne bolezni, značilne za ljudi. Druga skupina živali se je hranila s hrano Hunze in ostala popolnoma zdrava.

Knjiga 'Hunzi – ljudje, ki ne poznajo bolezni', avtorja Ralpha Bircherja, izpostavlja osnovne značilnosti njihove prehrane in trdi, da so te ključne za zdravo življenje:

- vegetarijanska prehrana,
- velika količina surovih živil,
- prevladuje sadje in zelenjava,
- naravni proizvodi, brez kakršnih koli kemikalij,
- hrana, pripravljena tako, da ohranja vse svoje biološko vredne snovi,
- brez alkohola in sladkarij,
- spoštovanje rednih obdobij postenja.

Na mednarodnem kongresu o rakavih obolenjih v Parizu, poleti 1977, so strokovnjaki objavili, da se popolna odsotnost raka pojavlja le pri Hunzih, a je bil ta podatek kasneje demantiran.

Za Hunze je prehoditi 20 kilometrov na dan enako kot za nas sprehod okoli hiše. Plezanje po gorah je za njih kot je za nas obisk trgovine, in se po takšnem podvigu vračajo srečni in veseli, so še zapisali pri 24 sata.