V posavski statistični regiji se je BDP lani zvišal za 16 odstotkov. Sledili sta osrednjeslovenska regija (15,3 odstotka) in goriška regija (14,4 odstotka). Najnižjo rast pa so statistiki lani zaznali v primorsko-notranjski regiji (7,1 odstotka), sledila je koroška regija (7,6 odstotka).

Posamezne statistične regije so k skupni bruto dodani vrednosti tudi lani prispevale precej različne deleže. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 39,3 odstotka bruto dodane vrednosti, ustvarjene v Sloveniji. Sledili sta podravska z 12,6-odstotnim in savinjska z 10,7-odstotnim deležem. Preostalih devet statističnih regij je k skupni bruto dodani vrednosti prispevalo precej manj, in sicer od 1,5 odstotka do 8,6 odstotka.

Regionalne razlike v višini BDP na prebivalca so se lani povečale. Medtem ko je regionalni BDP na prebivalca v zasavski regiji znašal 54,6 odstotka slovenskega povprečja, ga je v osrednjeslovenski regiji za 47,8 odstotka presegal. Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je znašala 93,2 odstotne točke ter bila druga največja, odkar na statističnem uradu spremljajo ta podatek.

Nekoliko drugačno stanje kažejo primerjave višine BDP na zaposlenega. Najnižji je bil v primorsko-notranjski regiji, kjer je obsegal 48.979 evrov oz. 84,3 odstotka državnega povprečja, najvišji pa v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 65.391 evrov oz. 112,5 odstotka slovenskega povprečja. Razlika je obsegala 28,2 odstotne točke.

Da je razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo občutno manjša pri BDP na zaposlenega kot pri BDP na prebivalca, je po pojasnilih statistikov posledica delovnih migracij med statističnimi regijami.

Zaposlenost se je lani povečala. Po oceni nacionalnih računov je bilo lani v Sloveniji zaposlenih nekaj več kot 1,1 milijona oseb oz. na letni ravni 1,6 odstotka več. V kohezijski regiji zahodna Slovenija se je njihovo število povečalo za 2,2 odstotka, v vzhodni Sloveniji pa za odstotek.