Pogovori občine in ministrstva za kulturo, kot pišejo Primorske novice, so menda v sklepni fazi, čeprav je stavba, ki jo je vlada z odlokom razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, kot je nam znano, še v lasti ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ne glede na to, v občini pripravljajo idejno nalogo, v kateri bodo dorekli bodoče možne vsebine, splošno mnenje pa je, da bi moral biti nekdanji samostan dostopen širši javnosti.

Kompleks Servitskega samostana, nekdanje koprske porodnišnice, vse od njene preselitve v izolsko bolnišnico leta 1997, nezadržno propada. Ko se je leta 1996 porodnišnica izselila, so nekdanji samostanski prostori, razglašeni za spomenik državnega pomena, ostali prazni. Čeprav je bil celoten kompleks last Splošne bolnišnice Izola in bi ga morali v skladu z dogovorom treh obalnih občin prodati, denar pa nameniti izolski bolnišnici za njeno dograditev, ga je država z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov prenesla na ministrstvo za kulturo. V tistem času so vzniknile zamisli o ureditvi mestnega hotela, a je kompleks romal na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je leta 2011 lastništvo samostanskega kompleksa preneslo na Univerzo na Primorskem. Žal je slednja zmogla zgolj elaborat o temeljiti prenovi, ki bi tedaj stala več kot deset milijonov evrov, zamisel o umestitvi univerzitetne knjižnice vanj, o umestitvi nove fakultete in javno predstavitev načrtov, ki so med drugim predvidevali celo pozidavo in uničenje zelenice zunaj mogočnih samostanskih zidov na severi strani, kamor so pred nekaj leti na srečo umestili otroško igrišče.

Arhitekt Boštjan Bugarič, ki se s problematiko zapuščenega samostana ukvarja še od priprave svoje diplome leta 1998, ko so v kompleksu zaprli metadonsko ambulanto za odvisnike, pod okriljem Univerze na Primorskem pa je leta 2003 izdelal študijo o univerzitetnem mestu, ki je bila osnova za njegov doktorat, v katerem je za prostore servitskega samostana predvidel univerzitetno knjižnico, meni, da je treba samostanu ponuditi novo priložnost. Za Primorske novice je povedal, da bi lahko objekt namesto čakanja v vmesnem času, dokler se ne priskrbi denarja za obnovo, začasno ponudili raziskovalnim in kulturnim vsebinam, ki nimajo lastnih prostorov v mestu, vsekakor pa nova lastnica - koprska občina - ne bo imela lahke naloge.