Kmetijsko v Vipavski dolini alternative nima, poroča portal MMC. Ali se kmetijske površine namakajo in škropijo z vodo iz Vogrščka, ali se nasadi požagajo in traktorji prodajo. Zaradi značilnosti podnebja je pridelava sadja in zelenjave brez namakanja nemogoča. V družbi Hidrotehnik, ki upravlja zadrževalnik Vogršček, pravijo, da je vprašanje smiselnosti sanacije zadrževalnika vprašanje smiselnosti ohranitve kmetijstva na tem območju. Zaradi podnebnih sprememb se bo potreba po vodi le še stopnjevala.

Zadnja tri leta so bila po podatkih Nase najtoplejša. Vse pogostejše so suše in pozebe ter nepredvidljivi vremenski pojavi. Za lajšanje tako pozebe kot suše pride prav voda iz Vogrščka.

Od leta 2008 brez premikov

Prva interventna sanacija je bila leta 2008. Leta 2007 so odpovedale cevi, ki vodijo od zajema do začetka namakalnega sistema. Problem so rešili tako, da so zajem fekalne vode, ki je bil blizu gladine jezera, premaknili na talni izpust zadrževalnika. Nastala je nova težava, voda je mrzla in polna mulja, maši cevi po Vipavski dolini in dela škodo. Sadno drevje je potrebno po škropljenju z umazano vodo oprati z dražjo vodo iz vodovoda. Težave do danes niso odpravili.

Prav tako je v namakalnem sistemu problem prenizek tlak, ki je posledica zapovedane manjše količine vode v jezeru. Obratovalno gladino so znižali za sedem metrov, z 98,8 metra na 92 metrov.

Leta 2012 so sanirali podor na levem bregu, pregledali hidromehansko opremo in izvedli remont ventilov na talnem izpustu. Za ceno 360.000 evrov. Celotno sanacijo vredno 2,7 milijona evrov naj bi izvedli leta 2013, a je niso.

Od leta 2013 do danes se je zgodilo marsikaj. Med drugim so kmetom prepovedali zalivanje, ko je voda začela zaudarjati kot gnojevka. Analiza je pokazala prisotnost fekalnih bakterij in okoljska inšpekcija je prepovedala oroševanje rastlin. Kmetovalcem je prekipelo, saj plačujejo 65 evrov na hektar, površine pa ostajajo suhe.

500 kmetovalcev se je povezalo v civilno iniciativo, ki od države zahteva časovno oprijemljive rešitve. Ob takšnem razvoju dogodkov je letošnja namakalna sezona ogrožena.

Na okoljskem ministrstvu odgovarjajo, da so konec januarja letos dokončali idejno zasnovo za sanacijo. Ta predvideva ločene cevi za talni izpust in navezavo na namakalni sistem. Druga možnost predvideva izdelavo predora. Do konca junija letos naj bi izbrali rešitev in izdelali projekt za izdajo gradbenega dovoljenja. Z gradnjo naj bi pričeli letos jeseni. Razlog za zamude v preteklih letih naj bi bilo pomanjkanje denarja. Po prvih ocenah naj bi sanacija stala 2,6 milijona evrov, a je številka sčasoma zrasla na štiri milijone evrov, danes pa je neznanka tako kot tudi viri financiranja.

Onesnaženost pa še naprej ostaja problem, saj nevarne bakterije prihajajo od drugod. Po podatkih ministrstva naj bi bile posledica neurejenega stanja na vodozbirnem območju zadrževalnika oziroma zalivanje okoliških površin z gnojnico, gnojenje s hlevskim gnojem in neurejen odvod fekalnih voda na območju Vitovelj.