Ob tem pa se, še posebej v Nemčiji, poraja vprašanje, kako bi bilo treba s to verjetno najbolj sporno knjigo na svetu ravnati sedem desetletij po porazu nacistov.

Avtorske pravice za Moj boj je leta 1945 dobila nemška južna zvezna dežela Bavarska, ki je v skladu z odločitvijo zavezniških sil prevzela nadzor nad največjo nacistično založniško hišo.

Od jutri so avtorske pravice v rokah javnosti

Kar 70 let nato bavarske oblasti ponatisa Mojega boja niso dovolile, in sicer iz spoštovanja do žrtev nacističnega nasilja ter z argumentom preprečevanja podpihovanja sovraštva. A od petka naprej dežela Bavarska ponatisov te knjige in njenih prevodov ne bo mogla več ustaviti, saj bo ta prešla v roke javnosti.

Kot sicer spominja francoska tiskovna agencija AFP, je Moj boj v nekaterih državah, ki so bile pod nacistično okupacijo, npr. v Avstriji in na Nizozemskem, prepovedan, tako da tam te knjige tudi v prihodnje ne bo.

Napovedana izdaja v Nemčiji in Franciji

Drugače je v Nemčiji, kjer je prva nova izdaja knjige, opremljena z opombami in razlagami, napovedana že za 8. januar. Pripravili so jo zgodovinarji münchenskega Inštituta za sodobno zgodovino IFZ, štela bo kar 2000 strani, zanjo pa bo treba odšteti 59 evrov. Tudi v Franciji je založniška hiša Fayard že napovedala izdajo dela v francoskem prevodu.

Mnenja so sicer deljena. Nekateri strokovnjaki ponatise zagovarjajo, še posebej take s strokovno pripravljenimi opombami in razlagami, saj naj bi pomagale demistificirati ta zloglasen, 800 strani dolg dokument - še posebej v luči dejstva, da je ta tako ali tako v številnih državah prosto dostopen in v bistvu do njega potrebuješ le "nekaj klikov na internetu".

Med drugim do Mojega boja brez težav prideš v Indiji in Braziliji, v Turčiji so od leta 2004 prodali 30.000 kopij, tudi v ZDA knjiga ni prepovedana, na Japonskem je na voljo celo v obliki stripa. V Nemčiji je do leta 1945 izšlo kar 12,4 milijona izvodov, ki so med drugim na voljo v akademskih knjižnicah.