AMZS opozarja, da je pri prehitevanju vseh voznikov (tako tovornih kot drugih vozil) zelo pomembno, da se najprej prepričamo, ali lahko varno zamenjamo pas. To pomeni, da mora biti na pasu, na katerega želimo zapeljati, dovolj prostora, da ne pride do izsiljevanja, ki bi povzročilo močno zaviranje vozila, ki se vozi po pasu, na katerega se želimo vključiti.

Ključna pa je tudi ustrezna varnostna razdalja. "Prav tako moramo vozniki pravočasno nakazati namero menjave pasu, da torej s smernikom nakažemo, da bomo zamenjali pas (začeli prehitevati). Prepogosto lahko vidimo, da nekdo da smernik in že v istem trenutku zavije na drugi pas. S tem drugim voznikom ne omogoči, da bi pravočasno prilagodili hitrost in omogočili varno prehitevanje. Če mora ob tem voznik na prehitevalnem pasu zavirati, je zelo pomembno, da imajo vozniki za njim ustrezno varnostno razdaljo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do naleta oziroma verižnega trčenja (sploh, če je na prehitevalnem pasu več vozil)," pojasnjujejo.

Poudarjajo tudi, da moramo tudi, ko vozimo po prehitevalnem pasu, spremljati promet pred seboj in predvidevati. "Po prehitevanju se je treba ponovno vrniti na vozni pas. To naj voznik stori, ko v ogledalu vidi celotno vozilo, ki ga je prehitel."

Se pa lahko hitrost na avtocesti, tudi na prehitevalnem pasu, upočasni ne samo zaradi tovornjakov, temveč tudi zaradi drugih vozil, za katere prepoved prehitevanja med 6. in 18. uro ne velja – avtobusi, vozila s prikolicami.

Na avtocestah in hitrih cestah je bilo v lanskem letu do 21. junija v nesrečah udeleženih 11 voznikov tovornih vozil, letos v enakem obdobju pa devet. Letos so sami povzročili tri nesreče, lani pa pet nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja. V teh nesrečah ni bilo letos nobene poškodbe ali smrti, lani pa ena lahka poškodba.

V zadnjih petih letih je bilo na vseh cestah v Sloveniji nepravilno prehitevanje 169-krat vzrok za nastanek prometne nesreče, so nam še pojasnili na Agenciji za varnost prometa.