Skupno število čakajočih na prve preglede se je 1. junija v primerjavi s preteklim mesecem povečalo za 2,1 odstotka, pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah pa za 1,1 odstotka. Od tega je nedopustno dolgo na prve preglede 1. junija čakalo 5,1 odstotka pacientov več kot pretekli mesec, na terapevtsko-diagnostične storitve pa tri odstotke manj.
NEDOPUSTNO: Pretekli mesec čakalne vrste v zdravstvu še šest dni daljše
Slovenija
Podatki iz baze eNaročanja na dan 1. junij kažejo, da so čakajoči, ki so že bili vpisani na seznam na izbrani nabor prvih pregledov, v povprečju čakali šest dni več kot 1. maja. Na izbrani nabor 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa so že vpisani na seznamih v primerjavi s prvim dnem preteklega meseca čakalo en dan več, kaže poročilo, ki so ga na spletni strani objavili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Čakalne dobe na prve proste termine pri prvih pregledih so bile 1. junija v povprečju za en dan daljše kot 1. maja, na terapevtsko-diagnostične storitve pa so pacienti na prvi termin v povprečju čakali devet dni več kot na isti dan preteklega meseca.
Pri prvih pregledih je bil 1. junija po podatkih NIJZ največji delež čakajočih nad dopustno mejo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer je več kot 14 dni čakalo 78 odstotkov vseh čakajočih. Med tem je pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čakalo 63 odstotkov vseh čakajočih, pri stopnji redno pa 45 odstotkov pacientov.
Tudi pri izbranem naboru terapevtsko-diagnostičnih storitev je bil 1. junija največji delež čakajočih nad dopustno mejo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer je več kot 14 dni čakalo 53 odstotkov vseh čakajočih. Pri stopnji redno je nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čakalo 43 odstotkov čakajočih, medtem ko je delež pri stopnji hitro znašal 41 odstotkov.
Na naboru vseh prvih pregledov, ki jih NIJZ spremlja na mesečni ravni, je 30,2 odstotka vseh čakajočih ob vpisu v čakalni seznam dobilo datum termina, ki je bil daljši od prvega prostega termina, ki so jih ponujali izvajalci zdravstvene dejavnosti, delež le teh je pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah skoraj enak in je znašal 30,6 odstotka.
Pri čakajočih nad dopustno čakalno dobo niso upoštevani tisti, ki nad dopustno dolgo čakalno dobo čakajo zaradi lastne želje (prestavitev termina ali želja po določenem zdravniku), zaradi medicinske indikacije za uvrstitev na točno določen termin in tisti, ki za določeno storitev čakajo na kontrolni pregled, so v poročilu pojasnili pri NIJZ.
Celotno poročilo je dostopno na povezavi https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/06/Porocilo-eNarocanje-1.6.-2023.pdf