Golob je v svojem govoru večinoma ponovil to, kar je že povedal na sredinem posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN v okviru slovenskega predsedovanja z naslovom Voditeljstvo za mir in v nedeljo na vrhu za prihodnost, ko so svetovni voditelji potrdili pakt za prihodnost. Pakt je označil za utrinek enotnosti v času vojn, podnebnih katastrof in vse večje neenakosti in polarizacije.

Kot drugi kanček upanja je izpostavil predsedniško izjavo Varnostnega sveta pod slovenskim predsedstvom, kjer se je vseh 15 članic zavezalo k ohranjanju miru, spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN.

"Slovenija je članica Varnostnega sveta od januarja in je bila v tem času priča postopni eroziji pravil. Varnostni svet se je vedno manj sposoben učinkovito odzvati na večje konflikte, kot so Gaza, Ukrajina ali Sudan, in nič bolje nam ne gre pri drugih oblikah kriznega upravljanja," je dejal.

"To, čemur smo priča v Ukrajini, je agresija večje in močnejše sosede na manjšo in šibkejšo. Če bomo dopustili, da se ta agresija nadaljuje, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu," je dejal.

Za Gazo je dejal, da štiri mesece po sprejetju resolucije Varnostnega sveta o prekinitvi spopadov in vrnitvi talcev, še vedno ni dogovora. Na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu narašča nasilje proti Palestincem, kar svet oddaljuje od rešitve dveh držav. Poudaril je, da je sedaj celotna regija na robu prepada.

"V Sudanu smo priča humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil človek, z milijoni razseljenih oseb, ki obupno potrebujejo humanitarno pomoč. Hkrati smo ponovno priča grozodejstvom v Darfurju," je dejal Golob in za neukrepanje Varnostnega sveta obtožil pet stalnih članic, ker postavljajo na prvo mesto nacionalne interese.

Pozval je k reformi Varnostnega sveta z bolj pravično razdelitev sedežev. "Varnostni svet mora bolje zastopati glasove regij, ki so bile doslej premalo zastopane, kot je Afrika. Potrebna je reforma sestave Varnostnega sveta, kar mora spremljati reforma pravice do veta. Dejstvo je, da veta ne bomo mogli odpraviti, lahko pa bi to pravico bolj natančno uredili," je dejal Golob in dodal, da bi moral biti VS ZN bolj ambiciozen pri preprečevanju spopadov.

Golob je pohvalil požrtvovalnost humanitarnih delavcev ZN in kritiziral erozijo spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, ki jim otežuje delo. Dejal je, da v Gazi humanitarni delavci niso več le naključne posredne žrtve ampak namerna tarča napadov.

Poudaril je, da so v spopadih najbolj ranljivi otroci in izpostavil Gazo. Dejal je, da Slovenija konkretno pomaga z rehabilitacijo otrok iz Gaze in opisal primer dveh deklic iz Palestine, katerih zgodbo je slišal na nedavnem dogodku organizacije Save the Children v New Yorku.

"Na tem dogodku sem slišal pogumni palestinski dekleti, Saro in Rand. Govorili sta o svojih izzivih, občutkih in prihodnosti. Kljub uničenju, razčlovečenju in strahu nista bili ne jezni ne sovražni. Imeli sta le ogromno željo po normalnem življenju. Želita študirati in svojo prihodnost posvetiti pomoči svoji skupnosti. Ena bi bila zdravnica, druga humanitarna delavka."

"Danes izpolnjujem obljubo in njuno zgodbo predstavljam Generalni skupščini. Le z našim enotnim pozivom proti vojni in za mir bomo poskrbeli, da ne bosta med tisoči palestinskih otrok brez prihodnosti," je dejal Golob.