Pri časniku Večer pa so v uradnem postopku po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili poročilo v celoti. Kot poroča časnik, je iz podrobne analize komunikacije in ravnanj policistov na terenu razvidno, kako je potekalo odločanje o ukrepanju zoper protestnike z vodnim topom, solzivcem, gumijastimi naboji, konjenico, kakšno vlogo so imeli pri tem poveljniki in vodstvo policije pa tudi tedanji politični vrh.

V operativne štabe, od koder vodstvo usmerja policijske enote, so prihajali tedanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič in državni sekretar na ministrstvu Franc Kangler. Zabeležke med drugim kažejo, da se je Mahnič v operativnem štabu povsem zunaj konteksta spravil na prisotne policiste, češ da je nekdo od njih odgovoren za neko kazensko ovadbo zoper njega. Citirani dialog, ki se je kasneje razvil med policisti, pa razkriva, da je Mahnič verjetno zamešal imena ali pa obraze. V štabu je moral Hojs Mahniča celo miriti, saj je bilo dogajanje "za vse prisotne neprijetno", navedbe iz poročila povzema Večer.

Ob tem so navedli tudi več citatov iz komunikacije glede navodil za uporabo prisilnih sredstev ter opozorila avtorjev poročila na več mestih, da je policija velikokrat zoper protestnike ukrepala brez zakonitega povoda. Kot veliko in nedopustno kršitev pooblastil so denimo označili uporabo vodnega curka s primesjo solzivca tudi zoper posamezne pasivne opazovalce dogajanja, ki niso bili del množice.

V poročilu so na več mestih obravnavali tudi uporabo gumijastih nabojev na dveh protestih. Te so sicer prvič v zgodovini Slovenije uporabili novembra 2020. Nadzorna skupina je po pregledu uradnih zaznamkov ugotovila, da uporaba teh nabojev ni bila ustrezno obrazložena in da okoliščine odločitve za streljanje v množico oziroma posameznike niso jasne. Kot so navedli na Večeru, je bilo v opisanih dogodkih leta 2021 izstreljenih 77 ali 78 gumijastih izstrelkov, številka pa ni natančna zaradi različnih navedb v poročilu.

Izpostavili so še morebitno naknadno prirejanje policijskih poročil. Nadzorniki so namreč pri pregledu vsebine uradnih zaznamkov o uporabi prisilnih sredstev ugotovili, da so policisti v osmih zadevah ponovno napisali uradni zaznamek, pri čemer pa vsebina ni identična izvirniku.