Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 podaljšuje nekatere ukrepe iz dosedanjih protikoronskih zakonov ter prinaša še nove. Finančne posledice so ocenjene na 280 milijonov evrov.

Ena od novosti je povračilo škode za primere zdravstvenih zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19. "Čeprav je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti covidu-19, pa lahko v redkih primerih pride do resnih nezaželenih učinkov, zato se uvaja odškodninska odgovornost," je dopoldne pojasnil finančni minister Andrej Šircelj.

Z zakonom se podaljšujejo nekateri ukrepi, ki bi se sicer letos iztekli. Neizrabljeni lanski dopust bo mogoče koristiti do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta. Turistični boni iz lanskega junija bodo veljavni do konca junija 2022, do takrat bo država tudi še izplačevala po 500 evrov za vsakega novorojenega otroka.

Na področju varovanja zdravja se med drugim podaljšujejo možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicinske obravnave ter možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Med ukrepi za pomoč podjetjem je Šircelj izpostavil nov ukrep kreditiranja preko Slovenskega podjetniškega sklada.

Na področju gospodarstva se do konca leta 2022 podaljšuje tudi veljavnost interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Zakon določa prednostno obravnavo pri pristojnih organih za investicije s seznama, na katerega je vlada najprej uvrstila 349 projektov in ga nato še razširila.

Stroški hitrih testov se bodo delodajalcem krili iz proračuna, in sicer za čas od 8. novembra do konca januarja 2022 v višini 92,50 evra na delavca, ki se mora samotestirati.

Novost je tudi dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah za čas od 11. novembra do konca junija 2022. Za nazaj, in sicer za delo v času razglašene epidemije, bodo dodatek prejeli tudi poklicni gasilci.

Novi interventni zakon prinaša izplačilo novih enkratnih solidarnostnih dodatkov. Upokojenci s pokojninami do 732 evrov bodo dodatek prejeli v treh različnih višinah - 130 evrov, 230 evrov ter 300 evrov. Izplačan bo do konca januarja 2022.

Zakon med drugim prinaša:

➡️ dodatek za upokojence in druge ranljive skupine
➡️ dodatek za dijake, študente, pripadnike sil za zaščito in reševanje za naloge, povezane s covid-19
➡️ podlago za podaljšanje turističnih bonov pic.twitter.com/ufYHID3ka7

— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) December 27, 2021

Kmetje, ki so dopolnili 65 let starosti in imajo manj kot 591,20 evra mesečnih prihodkov, bodo prav tako do konca januarja prejeli 150 evrov. Dva meseca pozneje bodo dodatek v enaki višini prejeli še invalidi in vojni veterani.

Poslanci so v današnji razpravi največ pozornosti posvetili zvišanju zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Začasno do konca leta 2022 bodo lahko uvrščeni do 63. plačnega razreda, kar je šest več kot zdaj.

V delu opozicije so opozarjali, da ta določba pomeni zvišanje plač le za že sedaj najbolje plačane zdravnike, pozablja pa na mlade zdravnike in druge zdravstvene delavce. Robert Cugelj z ministrstva za zdravje je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnemu delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in vsi ostali. "Ne gre samo za elite," je zagotovil.

Na področje pravosodja novi interventni zakon sega z določbami, da se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni začasno do konca februarja 2022 prekinejo. Direktor zavoda lahko prav tako v tem času obsojencu prekine prestajanje zaporne kazni oz. ga predčasno odpusti največ šest mesecev pred iztekom kazni.

Odpravlja se še neustavnost določb iz petega protikoronskega zakona, po katerih lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. V zakonu je zdaj natančno zapisano, kdo in kdaj sprejme odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo.

DZ je od lanske pomladi sprejel že devet protikoronskih zakonov ter še poseben interventni zakon za pomoč turizmu in povezanim panogam ob epidemiji. Poslanci dela opozicije so danes opozarjali, da tudi ta zakon vsebuje člene, ki niso povezani s koronsko krizo.

"Pripravljali ste ga brez stroke in socialnega dialoga," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Matjaž Han (SD) je menil, da koalicija z njim naslavlja svoje volivce. "Najbolj sporno je suvanje sistema plač v javnem sektorju," pa je dejala Janja Sluga (NeP).

Alenka Bratušek (SAB) je spomnila, da naj bi zakon blažil posledice epidemije, ki pa sploh ni razglašena. Po drugi strani je Monika Gregorčič (SMC) ugotovila, da učinkovito in uspešno naslavlja cilj, to je omiliti posledice koronavirusne pandemije ne glede na to, ali je formalno razglašena ali ne.

"Denar se namenja najbolj ranljivim, po drugi strani pa se ohranja delujoče gospodarstvo, ohranja se delovna mesta in krepi zdravstvo," je dejal tudi Marko Pogačnik (SDS).

Vlada predlaga, da novega interventnega zakona, ki ga je DZ sprejel s 46 glasovi za in 42 proti, tako kot predhodnih zakonov za pomoč gospodarstvu in državljanom ob epidemiji ni mogoče izpodbijati na referendumu. Ustrezen sklep o tem bo DZ potrjeval v prihodnjih dneh.