Ob 1. maju, prazniku dela, ki se bo ponekod začel z budnicami, bodo tudi letos potekale številne prireditve, ki se jih bodo udeležili tudi najvišji predstavniki države. Sindikati sicer letos izpostavljajo problematiko delovnega časa.
OB PRAZNIKU DELA ŠTEVILNE PRIREDITVE: Sindikati opozarjajo na problematiko delovnega časa
Slovenija
..
-
Uredništvo/STA
-
Foto: lawdonut.co.uk, FPA/Zdravko Primožič, ekodezela.si
-
01.05.2019 ob 08:06
Po prireditvah ob kresovih na predvečer praznika se bodo danes zvrstila tradicionalna prvomajska srečanja, ponekod tudi z udeležbo najvišjih predstavnikov države. Predsednik republike Borut Pahor bo tako slavnostni govornik na prvomajskem srečanju v Opatjem selu, osrednjo pozornost bo namenil 15. obletnici vstopa Slovenije v EU in poudaril pomen renesanse evropske ideje, medtem ko bo predsednik vlade Marjan Šarec zbrane nagovoril na Ravnah na Koroškem.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer bo slavnostna govornica ob tradicionalni proslavi na Javorovici pri Šentjerneju.
Na ljubljanskem Rožniku bo zbrane pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković. na Celjski koči bo imela nagovor predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, na prvomajskem praznovanju na Joštu nad Kranjem pa bo govornica predsednica Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar.
V uradu predsednika republike bo danes, kot je to običaj ob državnih praznikih, dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo predsednik republike Pahor tudi sprejel in nagovoril.
Sindikati sicer ob letošnjem prazniku izpostavljajo problematiko delovnega časa, ki se po njihovih opozorilih pri mnogih delavcih ne konča po osmih urah dnevno in 40 urah tedensko, delovnik pa se tudi zaradi digitalizacije v zadnjem času spet širi "v vse pore našega življenja".
Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.
Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.