Divja hrana je polnovredna, brez škropiv in industrijskih gnojil. Po kvaliteti hranil in učinkovin pogosto prekaša gojeno sadje in zelenjavo. Njena najbolj pomembna sestavina je voda, vsebuje jo tri četrtine ali več. Od divje hrane se ne boste zredili, več sladkorjev vsebujejo plodovi. Vsebnost maščob in beljakovin je minimalna.

Vsebuje pa veliko vitaminov in rudninskih snovi. Plodovi vsebujejo velike količine vitaminov, posebej vitamina C, in mineralov. Je pa res, da je treba divjo hrano spoznati, preden jo začnemo nabirati za prehrano. Nekatere užitne divje rastline imajo svoje dvojnice, ki so zelo strupene.

Zato je smiselno pričeti z nabiranjem tistih, ki jih poznamo – travniški regrat, divji šparglji, bezeg, maline, robidnice, divja meta, materina dušica in podobno. Vzemite si sezono ali dve za opazovanje različnih razvojnih faz rastline. Bodite pozorni na vonj. Najlažje boste to storili tako, da boste odtrgali list, ga pomečkali med prsti in povohali.

Gabez, ki je omenjen na začetku, je rastlina, ki pospešuje celjenje ran. Poleg tega da ga poznamo kot trdovraten plevel na vrtovih. Iz njega izdelujejo rastlinsko gnojilo, je pa tudi odlična zelenjava. Ker vsebuje strupen alkaloid, ga je potrebno prekuhati, saj med kuhanjem ta razpade. Lahko ga pripravite kot špinačo, s praženo čebulo kot prilogo ali v juhi.

Navadni tolščak je druga rastlina, ki jo poznamo kot trdovratni plevel z vrta. Je kiselkastega okusa, nekoliko sluzasta, zato ga uporabimo skupaj z drugo zelenjavo. Surovi listi in mladi poganjki so odličen dodatek solatam.

Kot je rekel že Hipokrat: "Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana."