ODZIV NOVOGORIŠKEGA ŽUPANA TURELA NA TO, DA MUSOLINI OSTAJA ČASTNI MEŠČAN: "Politika ni znala pokazati hrbtenice"

Slovenija

Zadnje dni predvsem na Primorskem odmeva odločitev goriških svetnikov, da Benito Mussolini ohrani naziv častnega meščana Gorice. Danes se je na to odzval novogoriški župan Samo Turel, ki se mu zdi takšna odločitev nesprejemljiva. Turel obžaluje, da politika "ni znala pokazati hrbtenice in z odvzemom naziva pokazati, da v demokratični Evropi čaščenje različnih –izmov ne pride v poštev".

Turel se strinja, da je italijanski fašistični diktator Musolini del italijanske zgodovine. "Žal, temne. Ohranjanje njegovega častnega naziva pa pomeni popolnoma nekaj drugega kot ohranjanje zgodovine in sicer, da v politiki sosednjega mesta še vedno vlada večinsko priznanje njegovih dejanj," meni Turel.

Prepričan je, da Evropska prestolnica kulture (EPK) presega odločitve posameznih političnih predstavnikov in je poklon žrtvovanju tistih, ki so se v preteklosti na obeh straneh meje borili proti različnim -izmom ter nasilju. "V sebi nosi sporočilo, da ne gradimo prihodnosti na obujanju ideoloških tem, ampak na prijateljstvu in dobrih sosedskih odnosih. Projekt se v prvi vrsti odvija zaradi želje in sodelovanja ljudi, prebivalcev obeh Goric," dodaja.

Turel in goriški župan Rodolfo Ziberna na predstavitvi vrhuncev programa EPK 2025 oktobra letos. Ziberna je odločitev goriških občinskih svetnikov, da zavrnejo zahtevo opozicije po odvzemu naziva častnega meščana Musoliniju, utemeljil z željo po ohranjanju zgodovinskega spomina in preprečevanju ponovitve podobnih dogodkov. Ziberna meni, da je za mlajše generacijo pomembno, da se seznanijo tudi s temnejšimi poglavji zgodovine. Prepričan je tudi, da poskuša goriška levica že dlje časa spodkopavati pot velike povezanosti in sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Foto: Facebook MONG/Ana Rojc

Turel je še prepričan, da EPK presega politiko in dokazuje, da si ljudje želijo sodelovanja, sožitja, demokratičnih vrednot in prijateljstva. Zato se mu zdi toliko bolj pomembno, da se prebivalci ne prepustijo težnjam posameznih politik po dodelitvi in razdvajanju, temveč s projekti kot je EPK dokažejo, da si želijo drugačnih vrednot, miru in razumevanja.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
zoran13 |  15 .11. 2024 ob  14: 26
Lojzeta Spacala je policija nadzirala 43 let
Toskanski novinar Nicola Coccia je v knjigi zbral številne zanimive podatke in anekdote o tržaškem slikarju

V Accetturi, majhni vasi v Bazilikati, je med snežnimi zameti nekoč stal snežak, ki je bil presenetljivo podoben Benitu Mussoliniju. Njegov avtor, tržaški slikar Lojze Spacal, ki je bil med letoma 1931 in 1932 tam v konfinaciji, je s tem dejanjem tvegal dodatne zaplete z oblastmi, a se je vse skupaj končalo zgolj z začudenjem lokalnih fašistov nad podobnostjo snežene skulpture z ducejem.

To je le ena od mnogih zanimivih zgodb, ki jih je v svoji knjigi Vita del confinato Luigi Spacal che davanti alla morte diventò pittore (Življenje konfiniranca Luigija Spacala, ki je pred smrtjo postal slikar, ETS Pisa) zbral toskanski novinar in raziskovalec Nicola Coccia. Prejšnji četrtek so jo predstavili v Tržaškem knjižnem središču. V petek, 29. novembra, ob 18. uri, pa bo spet v ospredju spregovoril na gradu v Štanjelu.

Vez z Borisom Pahorjem

V Accetturi se je Spacal izkazal kot človek visokih moralnih načel, je dejal Coccia. Knjiga pa ni le biografija tržaškega umetnika, temveč tudi opis časa in razmer, v katerih je živel. Posebno pozornost namenja vzponu fašizma in njegovemu vplivu na življenje v Trstu. Med drugim opisuje tudi večletno sodelovanje med Spacalom in Borisom Pahorjem, ki sta se poznala že iz otroštva.

Pomemben del knjige predstavlja poglavje, v katerem avtor analizira in prvič objavlja Spacalov dosje iz Centralnega državnega arhiva v Rimu. Dokumenti razkrivajo, da je policija spremljala Spacala vse do leta 1973. Pozorno so na primer beležili njegovo delovanje v Art klubu in stike z znanimi slovenskimi kulturniki, kot so Hlavaty, Merkù in Vrabec.
Primorski dnevnik, 15.11.2024
kokodek |  15 .11. 2024 ob  07: 21
sramota naših predstavnikov v Generalni skupščini OZN, da so glasovali proti obsodbi fašizma in nacizma. zdaj pa se zgražajo nad odločitvami italijanskimi oblasti, ko so na oblasti častitelji fašizma