Članice so se o načrtih v zadnjih mesecih intenzivno usklajevale z Evropsko komisijo, Slovenija vse od lanskega poletja. V tem času je bil osnutek slovenskega načrta, katerega različica s konca leta 2020 je bila deležna številnih kritik, po zagotovilih predstavnikov vlade temeljito spremenjen in je usklajen s februarja uveljavljeno evropsko uredbo, ki predstavlja zakonsko podlago za načrte.

Ti morajo združevati reforme in cilje, na te pa so potem navezani razni projekti in naložbe za obdobje do leta 2026, v katerem je predvideno izvajanje tega evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi. Obenem morajo odhodki za zeleni prehod predstavljati vsaj 37 odstotkov odhodkov in za digitalno preobrazbo vsaj 20 odstotkov, države morajo slediti tudi priporočilom državi v okviru t. i. evropskega semestra. Povsod je treba slediti tudi načelu, da se ne škodi bistveno okoljskim ciljem EU.

Ključni del sklada za okrevanje je instrument za okrevanje, v katerem bo državam na voljo približno 312 milijard evrov nepovratnih sredstev in okoli 360 milijard evrov povratnih sredstev v obliki posojil. Za ta sredstva se bo komisija v imenu članic zadolžila na finančnem trgu. V okviru celotnega sklada pa bo članicam na voljo do 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in do 360 milijard evrov povratnih. Iz letošnjega programa stabilnosti, ki natančneje opredeljuje nadaljevanje ekspanzivne javnofinančne politike v naslednjih letih in ga bo vlada predvidoma prav tako potrjevala danes, je razvidno, da bo Slovenija iz sklada vsaj na začetku izkoristila skoraj 1,2 milijarde evrov od razpoložljivih 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev oz. posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Slovenija bo načrt po potrditvi na vladi poslala v Bruselj. Evropska komisija ga bo formalno ocenila najpozneje v dveh mesecih. V primeru pozitivne ocene ga bo predala v potrditev Svetu EU, torej predstavnikom članic. Ti bodo načrte potrdili najpozneje v štirih tednih od prejema. V najboljšem primeru lahko Slovenija prva sredstva verjetno pričakuje poleti. Možno je, da bo vlada danes obravnavala tudi predlog posebnega interventnega zakona za pomoč gostinstvu in turizmu, ki so ju koronski omejitveni ukrepi najbolj prizadeli. Zakonski predlog naj bi ob tem prinesel tudi nekatere nove, podaljšane ali spremenjene ukrepe za ostale panoge.