Svetovni dan oljk je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. Njegovo obeležitev so letos v Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper organizirali sedmič, tokrat ob podpori Zveze društev oljkarjev Slovenije, Mestne občine Koper in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ostalih partnerjev.

Oljkarji so med drugim izpostavili aktualne težave sektorja in predstavili svoje poglede na potencialne izboljšave. Prisotni so se strinjali, da so zaradi nepopolnih letnih evidenc proizvodnje oljčnega olja in zasajenih površin oljk potrebni novi mehanizmi pridobivanja podatkov.

Kot je razložila mlada prevzemnica ekološke kmetije Olea Martina Veršnik, so trenutni izzivi povezni z visokimi pridelovalnimi stroški, odkupne cene pa stroškom ne sledijo. Kljub temu vidi potencial v slovenskem oljkarstvu in upa, da ga bodo prepoznali tudi odločevalci ter sektor podprli kot samostojno panogo.

Koordinator za razvojne projekte na Mestni občini Koper Marinko Hrvatin je povedal, da se po njegovi oceni že več desetletij na področju oljkarstva ni zgodilo nič resnega. Prepričan je, da lahko z evidencami in redom spremenijo situacijo v oljkarstvu, ob tem pa je dodal, da so verodostojni podatki pri tem nujni. Izpostavil je tudi dobre prakse v Italiji in na Hrvaškem.

V. d. generalne direktorice na direktoratu za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar je povedala, da ima oljkarstvo kot sektor velik potencial. Za resno strategijo kateregakoli sektorja pa je pomembno, da so na voljo pravi podatki, je še poudarila. Dodala je, da je oljkarstvo v primežu trenutnih težkih razmer, podnebnih sprememb in energetske krize.