Knjižničarka Nataša Kokošinek je povedala, da je Kekec med mladimi še vedno zelo živi. "V naši knjižnici so vse knjige in filmi o Kekcu redno izposojani in zagotovo se vsak dan najde vsaj nekaj izvodov, ki jih otroci berejo," je pojasnila in dodala, da so prav tako dobro obiskane vse prireditve in ure pravljic, ki se nanašajo na to tematiko.

Zdi se ji, da je v sodobnih časih Kekec izjemno uspešen lik otroškega nacionalnega junaka, ki se ne kosa samo s Harryjem Potterjem, ampak tudi kakšnim novejšim likom. "Kljub vsem sodobnim internetnim junakom, ki so seveda veliko bolje reklamirani in mednarodno znani, je Kekec med našimi otroki tisti, ki je v njihovi zavesti in s katerim odraščajo," je povedala, prepričana, da to ne velja le za kranjskogorske otroke temveč za vso Slovenijo. V Kranjski Gori, ki je kot Vandotov rojstni kraj Kekčev dom, pa jim je še toliko bolj pri srcu.

Literarni zgodovinar Miran Hladnik je poudaril, da je Kekec zelo pomemben, saj določi kulturno obzorje in identiteto otrok od najmlajših let naprej. Vsaki generaciji pa prinaša neko drugo sporočilo. Tako je bil tudi Vandotov Kekec nekaj drugega kot filmski Kekec, ki je nastal po drugi svetovni vojni.

Ker je od zadnje ekranizacije minilo že več desetletij, Hladnik težko ocenjuje, kaj je za današnjo mladino tisto, kar je pri Kekcu tako pomembno za aktualni čas. "Kekec prihaja iz drugih časov in danes otroci takšne socialne izkušnje, ki jo je imel Kekec, nimajo, a kljub temu deluje na otroke, morda zaradi živali ali zaradi strahu pred divjimi bitji. Gre za fiktivno dimenzijo, ki je postala pomembnejša od realne socialne, ki je bila svoj čas v prvem planu," je ugotavljal.