Nova komunalna čistilna naprava v Vipavi, ki so jo zgradili lansko poletje in jo poskusno zagnali, še vedno ne deluje s polno močjo. Razlog za to je v premajhnih količinah odpadnih voda, saj kanalizacijsko omrežje še ni v celoti zgrajeno. Zato bodo z manjšimi prenastavitvami mehanskega dela poskušali znižati stroške za porabljeno energijo.
LETO JE NAOKOLI: Vipavska čistilna naprava še vedno ne deluje s polno močjo
Vipavska dolina
Župan Občine Vipava Ivan Princes je na današnji novinarski konferenci povedal, da bodo z zmanjšanim vpihovanjem kisika za 30 do 40 odstotkov zmanjšali delovanje čistilne naprave. Zaradi prilagajanja zmanjšanim količinam odpadnih voda je občina še za dva meseca podaljšala dovoljenje za poskusno delovanje.
V Vipavi so vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja že imeli čistilno napravo na biološki osnovi, vendar je zaradi slabega vzdrževanja slabo prečiščevala odplake, namenjena pa je bila za čiščenje industrijskih voda. Kot taka bo tudi v prihodnje čistila odpadne vode predvsem iz družb Agroind in Ekolat.
Zadostovala bo za čiščenje odplak za 6500 prebivalcev
Nova čistilna naprava je komunalna in bo čistila komunalne odpadne vode iz enajstih krajevnih skupnosti v občini. Predvideno je, da bo zadostovala za čiščenje odplak za 6500 prebivalcev. Trenutno so na čistilno napravo priklopljeni le kanalizacijski vodi iz večine Vipave, Vrhpolja in Zemona, v kratkem pa naj bi priključili še kanalizacijsko omrežje z območja Podnanosa. Na javni kanalizacijski sistem se bo lahko priključilo več kot 300 gospodinjstev v občini.
V okviru projekta zaključujejo tudi gradnjo kanalizacijskega omrežja. Dograjen je bil povezovalni kanal do Podnanosa v dolžini 3200 metrov, skupno z ostalimi kanalizacijskimi vodi je dograjenih 7000 metrov kanalizacije. Urejena je ločena komunalna in meteorna kanalizacija, ob gradnji pa so posodobili tudi vodovod.
Pomembna pridobitev za Vipavsko dolino
Nova čistilna naprava bo pomembna pridobitev za Vipavo in celotno Vipavsko dolino, saj bodo odpadne vode skoraj v celoti prečiščene, kar naj bi ponovno vrnilo življenje v reko Vipavo. Kot je še povedal vipavski župan, v strugi reke na primer ni več alg.
Občina Vipava je k skupnemu projektu za odvajanje in čiščenje voda v porečju reke Vipave pristopila leta 2008. Takrat so v njem poleg vipavske sodelovale še novogoriška mestna občina ter občini Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica. Vendar vsem sodelujočim občinam v projektu ni uspelo v postavljenem roku pripraviti ustrezne dokumentacije, zato je ministrstvo vipavski občini leta 2010 dovolilo samostojen nastop za pridobitev evropskih sredstev.