Kot je pojasnil Lukić, se z razkritjem primera izkoriščanja delavcev v Marinbluju in Selei "odpira realna slika, kaj se dogaja z delovnimi pogoji v Sloveniji", pri čemer so žrtve ne le tujci, temveč tudi Slovenci. Svetovalnici se je tako te dni javilo že več 10 nekdanjih delavcev kozinskih podjetij, vzporedno, večkrat na dan, pa se nanje obračajo tudi delavci z novimi zgodbami izkoriščanja, večinoma iz proizvodnih podjetij.

V tej luči je izpostavil primer pekarne, kjer imajo zaposleni 12-urni delovnik in delajo v zelo slabih pogojih – ni zagotovljene ustrezne ventilacije, v delovnih prostorih je izjemno vroče. "Ljudje preprosto niso več vedeli, kaj naj naredijo. Izvedeli smo za primer, ko je imel človek zaradi tega hude zdravstvene težave," je popisal. Omenil je še podjetje iz kovinske industrije, kjer imajo prav tako 12-urne delovnike, prekomerne in neizplačane nadure, tudi delo ni plačano ali se plača na roko.

BONUS VIDEO: Goran Lukič o "novodobnem suženjstvu" na Kozini, vložili so kazensko ovadbo

Prav tako so očitno problematične nastanitve tujcev. Potem ko so indijski delavci v primeru podjetij na Kozini spali kar v poslovnem obratu, je Lukič denimo ta teden obiskal nekega delavca, ki si je pri opravljanju dela v Nemčiji težje poškodoval glavo, pa namesto na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča okreva v štiri kvadratne metre veliki sobi v Kranju.

Z Marinblujem in Seleo se je po njegovih besedah pokazalo, da ima opazen del trga dela določen 'standard' – izjemno število ur, pomanjkanje počitkov in odmorov ter pritisk na hitrost dela, ki je ob veliki gospodarski rasti in številnih naročilih, hkrati pa pomanjkanju kadra, zelo velik. "In očitno nekaterim delodajalcem varstvo in zdravje pri delu pomenita samo nepotreben strošek, tako da za to ni ustrezno poskrbljeno, ni varovalne opreme, ni prezračevanja, ventilacije, ustrezne temperature, ni poskrbljeno za dvigovanje bremen. Boš pač dvigoval 50, 60 kilogramov, pa kaj, saj si mlad," je opisal stanje.

BONUS VIDEO: Predstavniki kozinskih podjetij vse očitke zanikajo

"Imamo t. i. trg dela, kjer se delavca navadi na to, da ni mesečne plače, da se računa urna postavka, da se dela po 12 ur, da ni evidence ur, če pa so, pa si ure pišeš sam oz. je tvoj problem, če si jih ne. Če so že plačne liste, so sfrizirane, sicer jih ni," je nanizal Lukić. Plače so pri teh podjetjih kljub številnim naduram minimalne, tudi v Marinbluju je "plačilo zagotovo pod 1000 evrov". O plači nad 1000 evrov je sicer na tiskovni konferenci govorila predstavnica podjetja Rosana Šuštar. 

Zakaj delavci vztrajajo? 

Na vprašanje, zakaj delavci vztrajajo v takih razmerah, je odgovoril, da prav zato, ker imamo tak divji zahod. Delodajalci tuje delavce rekrutirajo preko družbenih omrežij, raznih kvazi agencij in posrednikov, pri tem obljubljajo visoke urne postavke, "pozabijo" pa povedati, kakšen bo delovni čas, ali da mednarodna sporazuma s Srbijo in BiH določata, da mora biti delavec pri prvem delodajalcu vsaj eno leto, sicer izgubi dovoljenje za delo. Ko delavci to ugotovijo, je prepozno in se nekako prebijajo iz meseca v mesec, včasih brez plače, je opozoril.

"Delovne inšpektorje je treba navaditi, da se ne bodo bali svojih pooblastil"

Ob tem se je obregnil ob Inšpektorat RS za delo, ki takšnim delodajalcem praviloma spiše le kakšen opomin, če pa že izreče globo, pa podjetje zahteva sodno varstvo in se globa spremeni v opomin. Poleg tega so globe pogosto prenizke, da bi delodajalce odvrnile od kršitev, je opozoril. Delovne inšpektorje je treba navaditi, da se ne bodo bali svojih pooblastil, je pozval Lukić.

V zvezi z njihovim hitrim odzivom po medijskem razkritju zadeve Marinblu in Selea pa je navrgel: "Zdaj inšpekcije drvijo, mi pa jim dajemo usmeritve, kam naj gredo. Saj to je narobe svet. Mi nimamo javnih pooblastil, mi imamo informacije s terena. Inšpektorat pa ima svojo mrežo. Inšpektorjev za delo je več deset, nas je pet. So po celi Sloveniji, mi pa imamo pisarno v Ljubljani in občasno gremo v Maribor, Kamnik, Kranj, na Obalo. Inšpektorji imajo javna pooblastila, s katerimi lahko dajo po uradni dolžnosti kazensko ovadbo. Mi gremo fizično na tožilstvo ali na policijo in dajemo prijavo na zapisnik oz. ovadbo. Oni pa imajo za sabo cel aparat, za sabo imajo zakon. In na koncu kaj?"

BONUS VIDEO: Harleyji znova zavzeli Portorož

V podjetjih na Kozini bi morali pristojni po njegovem prepričanju reagirati že pred leti

"Jaz ne vem, ali govorimo o strahopetnosti ali o prioritetah, jaz upam, da ne gre ne za eno ne za drugo," je bil pomenljiv. Kot je spomnil, je že zdaj po zakonodaji mogoče izreči prepoved delovanja podjetja.

Sicer pa se na Delavsko svetovalnico vsa leta obrača približno enako delavcev – večina jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije. Ob kršitvah, denimo neizplačilu plač, pogosto pomaga že pogovor predstavnikov svetovalnice z delodajalcem. "Zanje je to igra. Oni pač poskusijo, do kje lahko gre njihova računica, da si prihranijo 'svoja' sredstva," je ponazoril. Kadar volje za dogovor ni, pa gredo tudi na sodišče, kjer se delodajalec pogosto sploh ne prikaže, "ker nima nobene dokumentacije, ne more nič pokazati, ve, da bo izgubil". Ovadbe pa lahko terjajo kar nekaj časa, je bil kritičen sogovornik, pri čemer je povedal za primer, ko je bila ovadba delavca ovržena po treh letih.

Kako bi se stvari lahko izboljšale?

Da bi se stvari na trgu dela popravile, je treba po Lukićevih besedah izboljšati sodelovanje med tožilstvom, policijo, inšpektoratom za delo in Finančno upravo RS na operativni, logistični ravni. "Naj se v primeru večjih kršitev povežejo, ugotovijo, kje ima kdo prioritete in pooblastila, in skupaj udarijo. Ne pa da vsak dela v svojem vrtičku in potem čakajo," je pozval.

Zavzel se je tudi za spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa in zakonov, ki se dotikajo inšpektorata za delo, tako da se inšpektorjem zagotovi vsa potrebna pooblastila. Prav tako je naklonjen kadrovski okrepitvi inšpektorata, ki jo je napovedal minister za delo Luka Mesec.

Izkoriščanje delavcev v podjetjih Marinblu in Selea mora biti pomemben signal, naj delodajalci nehajo delati na ta način, sicer bodo resno kaznovani, je sklenil Lukić.