Oba kandidata je na mandatno-volilni komisiji podprlo dovolj poslancev, danes pa na tajnem glasovanju nista prejela dovolj glasov podpore. Na ločenem glasovanju sta oba dobila podporo 44 poslancev, proti jih je bilo 35. Njuno imenovanje je po izvedenem javnem pozivu in posvetovanju s poslanskimi skupinami predlagal predsednik republike.

Podporo Erbežniku, ki je izredni profesor za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti in kot svetovalec dela v odboru za pravosodje in notranje zadeve v Evropskem parlamentu, so danes v predstavitvi stališč poslanskih skupin odrekle opozicijske LMŠ, Levica in SAB, druge poslanske skupine pa se niso izrekle. Kandidat je sicer na parlamentarni mandatno-volilni komisiji prejel zadostno podporo.

Brane Golubović

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je ocenil, da je predsednik republike pri predlogu kandidata za ustavnega sodnika dal prednost politični matematiki oz. uspehu predloga, ne pa potrebam in znanju, ki ga ustavno sodišče potrebuje. Erbežnik tudi poslancev SAB ni prepričal. Kot je dejala vodja poslanske skupine Maša Kociper, na mestu ustavnega sodnika pričakujejo najbolj eminentne pravnike z bogatimi kariernimi in življenjskimi izkušnjami in niso naklonjeni jasno politično profiliranim kandidatom.

Poslanec Levice Željko Cigler je opozoril, da bi na mestu ustavnega sodnika potrebovali močnega kandidata, ki bi ubranil temelje demokratične ureditve in osnovne človekove pravice. Erbežniku lahko po njegovih navedbah priznajo določena pravna znanja, a v njem ne vidijo človeka, ki bi doprinesel k večji kakovosti odločb ustavnega sodišča.

Maša Kociper

Po tajnem glasovanju je Erbežnik v izjavi za medije spomnil, da je v postopku kandidature "doživel nekaj osebne diskreditacije". Dejal, da mu je žal, da postopki za imenovanje funkcionarjev v Sloveniji postajajo takšni. "Kot posameznik se proti čemu takemu zelo težko obraniš," je še dodal.

Spomnil je predvsem na očitke ob tem, ko je v preteklosti opozarjal na korupcijska tveganja v sodnem svetu. "Zamolčano je bilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije s sklepom ugotovila korupcijska tveganja pri sodnem svetu in jim naložila priporočila za prihodnost," je pojasnil. Dodal pa je še, da so bili nekorektno prikazani zapleti okoli njegovega doktorata na ljubljanski pravni fakulteti.

Neizvolitev Erbežnika je drugi zaporedni spodleteli poskus imenovanja novega ustavnega sodnika. Ob prvem pozivu je Pahor predlagal Andraža Terška, ki v DZ ni dobil dovolj glasov. Pahor bo tako moral državnemu zboru predlagati novega kandidata, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa. Slednji je mandat potekel sredi julija.

Večina poslanskih skupin pa pred današnjim glasovanjem ni predstavila mnenja o kandidatki za viceguvernerko Banke Slovenije.

Primož Siter (Levica) je pred glasovanjem ocenil, da Brezigar Mastenova ne ponuja niti kritične refleksije o preteklih spornih bančnih praksah niti idej za njihovo spremembo. Očital ji je, da se ni opredelila niti do nadzora računskega sodišča nad Banko Slovenije. Problematiziral je tudi vlogo njenega moža, ekonomista Igorja Mastena, pri nekaterih poslih, pomembnih za delovanje Banke Slovenije. Zato je napovedal, da poslanci Levice kandidatke ne bodo podprli.

Jožef Horvat (NSi) pa je medtem ocenil, da Brezigar Mastenova ustreza vsem merilom za delo pri vodenju centralne banke, saj ima potrebno znanje in bogate delovne izkušnje. Napovedal je podporo kandidatki na glasovanju.

Brezigar Mastenova je direktorica analitsko-raziskovalnega centra v Banki Slovenije, na nedavni javni predstavitvi v predsedniški palači pa je med svojimi vrlinami izpostavila združevanje akademskih in praktičnih izkušenj. Če bi bila imenovana, bi v Banki Slovenije nadomestila Marka Bošnjaka, ki je položaj predčasno zapustil.

Iz predsednikovega urada so sporočili, da bo za mesti ustavnega sodnika in viceguvernerja objavil nov javni poziv za zbiranje kandidatur, in sicer na podlagi zakona o ustavnem sodišču najkasneje v osmih dneh za ustavnega sodnika, za viceguvernerja pa pa v skladu z zakonom o Banki Slovenije v 14 dneh.

Dodali so, da je Pahor v skoraj osmih letih DZ predlagal v izvolitev 53 kandidatk in kandidatov za različne javne položaje. DZ je 44 kandidatk in kandidatov izvolil, devet pa jih je zavrnil. Kandidate je vedno predlagal po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin. Ob zahtevani strokovnosti kandidatk in kandidatov je tako skupaj z vodji poslanskih skupin skušal ugotoviti tudi potrebno večino za njihovo izvolitev, čeprav je v primerih, ko je glasovanje tajno, ocenjevanje dejanske podpore poslank in poslancev lahko le približno. Kljub temu predsednik Pahor ocenjuje ta posvetovanja za zelo koristna in jih bo opravljal tudi vnaprej.