Bogato okolje: več kot 500 živalskih in rastlinskih vrst

Luški bazeni so dom številnim različnim organizmom, ki so se prilagodili življenju pod gladino morja tik ob koprskem pristanišču. Velika morska raznovrstnost je presenetila tudi strokovnjake Morske biološke postaje. Kot je povedal Lovrenc Lipej, 190 rastlinskih in 350 živalskih vrst kaže na dobro stanje okolja: "Zagotovo so nas te ugotovitve presenetile, a hkrati jih lahko razložimo. Stebri, piloti, na katerih sloni večji del pristanišča, nudijo dobre pogoje za naselitev številnih organizmov."

Lipej je ob tem dodal, da so v luškem akvatoriju potrdili 15 % vseh organizmov, doslej evidentiranih v slovenskem morju: "Pri nas imamo skupno 2.250 različnih vrst. V luškem morju smo našteli 350 živalskih vrst, od tega 27 vrst rib in 325 nevretenčarjev. Ob tem smo zabeležili 190 rastlinskih vrst," je še dodal. 

Obiskovalci luških bazenov: delfini, morski konjički in korale

Verjetno najatraktivnejši gostje Luke Koper so delfini. Ti so se letos že kopali v sončnih luških bazenih. Dva navadna delfina, samico in njenega mladiča, so pred meseci na območju koprskega pristanišča dalj časa opazovali člani Morigenosa - slovenskega društva za morske sesalce. Čeprav priljubljeni, so navadni delfini (Delphinus delphis) v našem morju redki, v Sredozemlju pa celo opredeljeni kot ogrožena vrsta, zato je vsako srečanje z njimi posebno doživetje. V slovenskih vodah je to šele četrti primer opažanja, nazadnje so to vrsto pri nas opazovali pred desetimi leti.

Med ogrožene vrste sodi tudi kamena korala (Cladocora caespitosa), ki pa je redna obiskovalka luškega morja. Kot je pojasnil Lipej, gre za "bioarhitekta" oziroma biogradnika življenjskega prostora, ki v sebi ponuja možnost za življenje številnih organizmov. Hkrati so prav kamene korale indikator podnebnih sprememb. Svoj dom so pred potniškim terminalom našli tudi morski konjički, posebej zanimiva je poleg tega bila najdba golega polža vrste Piseinothecus sphaeriferus: "Šlo je za zares nenavaden primer, saj je šlo takrat šele za peti pojav tega organizma na svetu," je ugotovitev komentiral Lipej.

Stalen monitoring vod

A pokazatelj čistega morja niso samo živalske in rastlinske vrste. Pomembne podatke sporočajo merilne naprave, s pomočjo katerih v Luki Koper že vrsto let spremljajo kakovost morja. Ena sodobnejših merilnih postaj je nameščena tik pred vhodom v tretji bazen, ažurne rezultate teh meritev lahko spremljate na spletni strani www.zivetispristaniscem.si.

"V Luki Koper se zavedamo, da prostor, ki ga upravljamo, ni samo naš. Res je, da moramo skrbeti za stranke in posel, a hkrati je naše poslanstvo tudi v tem, da skrbimo za okolje. Skušamo narediti res vse, kar je v naši moči, da so ti vplivi čim manjši. Smo tudi eno od redkih evropskih pristanišč, ki je pridobilo EMAS certifikat. Ta je odraz najvišje stopnje transparentnosti delovanja in stalnega izboljševanja na področjih, vezanih na okoljske vidike," je pomen skrbi za okolje, ki se ga v koprskem pristanišču zavedajo, opisal Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja in ekologije.

Ekološka flota varuje čisto morje

Luka Koper skrbi za preprečevanje onesnaženja morja, za kar imajo na voljo posebno namensko opremo, plovila in ustrezno usposobljen kader. Ekološka flota Luke Koper obsega številna plovila, več kilometrov baraž, pobiralce olja, pivnike in vso drugo potrebno opremo. Maritimna enota hčerinske družbe Luka Koper INPO šteje 34 zaposlenih, ki med drugim varujejo morje, po potrebi pa ga s specialno opremo tudi čistijo.

V pristanišču so senzorji, ki bi ob kakršnem koli izlivu hitro sprožili odziv in reakcijo enot. Pred leti je Luka Koper z Upravo RS za pomorstvo podpisala pogodbo o sodelovanju pri odpravi posledic onesnaženja morja zunaj akvatorija Luke Koper. Tako je tudi koprsko pristanišče vključeno v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča.

Skrbno ravnanje z vodo

V Luki Koper so se hitro odzvali tudi na pomanjkanje pitne vode v času sušnega obdobja, ki je pred meseci zajelo predvsem zahodni del naše države. Svojo dejavnost so v veliki meri prilagodili novim razmeram in še pred splošnimi omejitvami sprejeli več ukrepov za zmanjšanje porabe vode. Tudi sicer so v edinem slovenskem tovornem pristanišču pri ravnanju in rokovanju s pitno vodo nadvse skrbni in preudarni. To potrjujejo tudi podatki iz trajnostnega poročila za minulo leto, ki pričajo, da so v letu 2021 na območju pristanišča porabili 158.000 m3 vode, kar je kar za tretjino manj kot v letu 2020 (239.000 m3).