Smo sredi drugega vala koronavirusa, njegove posledice bomo čutili še dolgo. Ali držijo trditve, da lahko okužbo preprečimo tako, da okrepimo svoj imunski sistem? Nas ta res ščiti pred koronavirusom?

Ker je koronavirus (SARS CoV2) zelo nalezljiv virus, se z njim lahko okužimo kljub dobremu imunskemu sistemu. Kot je mogoče zaslediti v medijih, se okužijo in zbolijo tudi mladi, na splošno zdravi in aktivni ljudje. Zato je za preprečitev morebitne okužbe najpomembneje, da dosledno spoštujemo zaščitne ukrepe.

Je pa od našega imunskega sistema odvisno to, kakšen bo potek bolezni. Lahko bi rekli celo, da nam krepek imunski sistem v primeru okužbe pomaga lažje preboleti bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus.

Lahko okužbo s pravilnim prehranjevanjem res omilimo?

Kot sem že pojasnila, okužbo lahko preprečimo le tako, da upoštevamo zaščitne ukrepe, nosimo obrazno masko, si umivamo roke in ohranjamo medosebno varnostno razdaljo.

Drži pa, da lahko z zdravim načinom življenja, kamor spadajo zdrava prehrana, dovolj gibanja, spanja in izogibanje stresu, poskrbimo, da bomo imeli dovolj moči za spopadanjem z okužbo, s tem pa tudi za blažji potek bolezni.

Se vaša priporočila glede prehrane v trenutni situaciji kaj razlikujejo glede na obdobje prehladov in gripe?

Prehranska priporočila se za trenutno virusno situacijo ne razlikujejo od tistih, ki veljajo skozi vse leto. Morda pa je v mrzlih in zimskih dneh še toliko bolj pomembno, da jih dosledno upoštevamo.

Ključni pri krepitvi telesne odpornosti niso le vitamini in minerali, ampak vsa hranila, med katere prištevamo proteine, ogljikove hidrate, maščobe in najpomembnejše vlaknine, ki jih poleg vitaminov največ najdemo prav v zelenjavi in sadju. Po priporočilih naj bi zdrav odrasel človek dnevno zaužil vsaj 150 g sadja in 250 g zelenjave in tega bi se morali v teh časih držati.

Katera živila priporočate? V katerih živilih je največ vitaminov?

Ljudem na splošno svetujem, naj uživajo raznovrstno hrano, ki naj bo, če se le da, lokalna, sezonska in čim manj predelana.

Pomembno je, da je večkrat po malo. Privoščimo si od tri do pet obrokov dnevno, hrana naj bo raznolika in pestra, prigrizkom in drugi hrani pa se med obroki raje odpovejmo (pili naj bi le tekočino). V obrokih naj prevladujejo zelenjava, sadje, žitarice in sestavljeni ogljikovi hidrati (živila rastlinskega izvora) ter čim manj belega sladkorja, sladic (bomboni, sladoled ...), cvrtih in konzerviranih živil. Hrana naj bo manj slana, odsvetujemo dosoljevanje že pripravljene hrane, na jedilnik uvršajmo čim več polnozrnatih živil z manjšo vsebnostjo maščob. 

Sedaj je na razpolago na vrtu veliko sadja in zelenjave, ki so odličen vir vitaminov in mikrohranil, ki jih naše telo potrebuje.

Bolniki s sladkorno boleznijo spadajo v rizično skupino. Veljajo za njih drugačna preventivna priporočila glede hrane? Katerih živil naj se izogibajo in katera živila so za diabetike še posebej primerna?

Tako kot to velja za vse nas, tudi sladkornim bolnikom svetujemo uživanje zdrave hrane. Zanje je pomembno, da se izognejo bolj sladkim živilom in živilom, ki vsebujejo enostavne ogljikove hidrate, kot so bel kruh, testenine, riž. Če je le možno, naj ta živila nadomestijo s polnozrnatimi. Odsvetujemo tudi uživanje zelo mastne in slane hrane, ker imajo naši bolniki velikokrat tudi pridružene bolezni, med drugim povišano maščobo v krvi in višji krvni tlak.

Sicer pa tudi za sladkorne bolnike velja, naj uživajo čimbolj raznoliko hrano, ki naj vsebuje veliko zelenjave, sadja in sestavljenih ogljikovih hidratov.

V zadnjih dneh je veliko govora o pozitivnih učinkih D-vitamina. Kakšna je njegova vloga v boju s koronavirusom? Ali lahko zadostno količino vitamina D zaužijemo s hrano, ali priporočate prehranska dopolnila?

Vitamin D zmanjšuje pojavnost akutnih okužb dihal, kar so z več študijami dokazali že v preteklosti. Ugotovili so, da ljudje z večjimi zalogami vitamina D manj zbolevajo zaradi respiratornih okužb. Vitamin D namreč povečuje naravno odpornost proti okužbam in je znan tudi kot imunomodulator (uravnava imunski odziv organizma).

Po drugi strani pomanjkanje vitamina D veča tveganje za bolezen covid-19, saj se v državah z nižjimi povprečnimi ravnmi vitamina D soočajo z večjo pojavnostjo okužb s koronavirusom SARS CoV2 in večjo smrtnostjo (Italija, Francija, Španija, Švica).

Tudi v Sloveniji se v zimskih mesecih ljudje soočajo z izjemno nizkimi zalogami vitamina D, zato jim svetujemo, naj v tem obdobju vitamin D nadomeščajo. Čez poletje ta težava ni tako izrazita, saj nam daljši dnevi in več sonca omogočajo, da prejmemo dovolj vitamina D.

V hrani je vitamin D prisoten le v ribah. V drugi prehrani vitamina D ni. Pri nas ga v prehrano ne dodajamo, kar je sicer praksa v nekaterih skandinavskih državah. Se pa priporoča uživanje nadomestkov v obliki prehranskih dopolnil (Plivit D ali Oleovit kapljice), in sicer od 800–2000 IE na dan (2000 IE = Plivit D3 10 kapljic ali Oleovit 5 kapljic oziroma 14.000 IE tedensko = Plivit D3 70 kapljic ali Oleovit 35 kapljic).

Če zaužijemo priporočene količine vitamina D, smo lahko prepričani, da smo ga zaužili dovolj. Sicer pa zalogo vitamina D lahko določi le zdravnik, na podlagi laboratorijskih raziskav, v okviru katerih določi vsebnost vitamina D v krvi.

Izsledki raziskav kažejo, da se je v prvem valu velika večina ljudi, predvsem otrok in mladostnikov, zredila. V kombinaciji z odsotnostjo gibanja se je namreč povečalo tudi uživanje nezdrave hrane. Kakšna je vaša razlaga za to in kaj ljudem svetujete ob uvedbi ponovnih ukrepov?

Veliko ljudi ob prvem valu ni vedelo, koliko časa bo epidemija trajala, kako bo s preskrbo hrane in podobno. Zaradi strahu so v trgovinah nakupili veliko hrane, ki so jo potem doma tudi pojedli. Prav tako so si omejitve gibanja nemalokrat razlagali tako, da morajo biti zaprti doma, zato so tudi bistveno manj gibali. Izkoristila bom priložnost in znova poudarila, da je treba navkljub omejitvam gibanja poskrbeti za redno telesno dejavnost. Ob tem je pomembno, seveda, poskrbeti za osebno zaščito. Naši sprehodi so lahko krajši, je pa pomembno, da smo vsakodnevno na svežem zraku.

Če zbolimo, kakšno hrano priporočate?

Ko zbolimo, imamo navadno povišano telesno temperaturo, lahko je pridružena tudi driska ali bruhanje, kar povzroča dehidracijo. V tem primeru je pomembno, da se dovolj hidriramo – se pravi, da zaužijemo dovolj tekočine (čaj, voda …) in poskrbimo, da ob tekočini nadomeščamo tudi elektrolite (kar bomo storili z juhami – goveja, zelenjavna ipd.).

Izbirajmo zdravo prehrano, ki bo pripomogla k temu, da si telo prej opomore. Pomembno je, da je hrana raznolika in da so prisotna vsa hranila – se pravi: proteini, maščobe, vlaknine in sestavljeni ogljikovi hidrati.

Imate kakšen splošen nasvet za obdobje, ki ga trenutno živimo?

Trenutno vsi živimo v razmerah, ki jih še nismo doživeli. Za vse nas je to obdobje novo, nepoznano. Mnoge je strah in ne malokdo se sooča z izzivi, ki so povsem novi. Virus in bolezen iz dneva v dan bolje poznamo, obetajo se zdravila, cepivo …

Ob tem sem prepričana, da je pomembno, da v teh časih pazimo eden na drugega, upoštevamo zaščitne ukrepe in poskušamo narediti čim več za lastno zdravje, ob tem pa poskusimo zaščititi zdravje tistih, ki so bolj ogroženi in tega ne zmorejo sami. S tem, ko bomo izbrali bolj zdravo hrano, se več gibali na svežem zraku, dovolj spali in se izognili razvadam, kot so alkohol, kajenje … bomo tudi vsakdanje izzive in strese lažje prebrodili ter bomo izboljšali svoje zdravje.