Obnova palače, ki je znana kot 'borilnica' in sodi med obalne arhitekturne bisere, je bila vredna 2,3 milijona evrov. Kot je poudaril dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, prihaja v to znamenito stavbo iz 15. stoletja "novo življenje, ki ga vanjo prinaša znanost". 

V zasnovi projekta je bila zamisel, da se na tem mestu razvija humanistični duh. "Že konec 18. stoletja je bila palača prenovljena v smeri iskanja stičišča intelektualcev, zato nam je toliko bolj v veselje, da danes dobiva to vsebino," je dodal Pišot. Novi prostori so namenjeni Centru za beneško zgodovino in kulturno dediščino, v njih pa bodo delovali tudi drugi humanistični inštituti, kot je filozofski, jezikoslovni ter pravni inštitut.

Kot je povedal Pišot, je ZRS Koper edini javni raziskovalni zavod izven Ljubljane. Kmalu bo obsegal 10 inštitutov in skoraj 130 raziskovalcev, trenutno pa med različnimi aktivnostmi izvajajo 25 evropskih projektov.

Otvoritve se je poleg številnih gostov iz znanstvenoraziskovalne sfere, županov, podžupanov in poslancev udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, ki je ZRS Koper zaželel uspešno delovanje v novih prostorih ter poudaril, da so "dobri prostori, ki omogočajo učinkovito raziskovalno delo, predpogoj za vse".

Ob tem je zagotovil, da je ministrstvo pristopilo k pripravi celovite strategije investicij v novogradnje ter v obnovo obstoječih prostorov na področju znanosti in visokega šolstva, kot tudi investicij v raziskovalno opremo. "Znanost je gibalo razvoja," je dejal Papič in izrazil optimizem glede trendov javnega financiranja slovenske znanosti v prihodnje.

Ob tej priložnosti je ZRS Koper podelilo nagrade in priznanja Glasnik znanosti 2023. Častno plaketo ZRS je prejela Marija Funčič. Častno plaketo za raziskovalne dosežke sta prejela dr. Bojan Butinar, ki deluje na področju analitike oljčnega olja, in dr. Boštjan Šimunić za raziskave na področju kinezioloških študij. Najvišjo nagrado za življenjsko delo znanstvenika je prejel prof. dr. Boris Kryštufek, avtor številnih knjig in znanstvenih monografij.

ZRS Koper, podjetje Vinakoper, Društvo vinarjev slovenske Istre ter občine Koper, Ankaran, Izola in Piran so danes  podpisali tudi pismo o nameri za ustanovitev Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper, ki bo začel delovati konec poletja.

Inštitut bo pri svojem delu povezan z drugimi raziskovalnimi institucijami, med drugim z ljubljansko Biotehniško fakulteto, Kmetijskim inštitutom ter različnimi fakultetami iz Italije. Deloval bo v novem raziskovalnem centru mediteranskih kultur, poleg Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper na Plavjah. "Vsi pogoji so izpolnjeni, čaka nas glavni izziv, to je razvoj mladih kadrov ter pridobivanje projektov, kot tudi vračanje znanja tistim, ki so nas podprli," je ob tem dejal Pišot.

Podpisa pisma o nameri se je udeležil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič, ki je izpostavil, da ima Slovenija oblikovan "sistem ciljnih raziskovalnih projektov, ki so aplikativno naravnani". Kmetijstvo bo v prihodnosti temeljilo na inovacijah, zato so potrebne raziskave in raziskovalne institucije. "Glede tega je ZRS Koper primer dobre prakse," je poudaril.

V organizaciji ZRS Koper je bila izvedena premierna predstavitev dokumentarnega filma Tone Kralj in prostor meje. Kot je povedal avtor filma dr. Egon Pelikan, predstojnik inštituta za zgodovinske študije, film zaključuje prizadevanja po predstavitvi tega izjemnega slovenskega slikarja, velikega primorskega domoljuba, ki je svoj odpor do fašizma spretno vpletal v motive svojih slik oziroma poslikav številnih cerkva. "Tone Kralj je fenomen v Evropi in svetu. Slikar je naslikal slovensko etnično mejo z motivi antifašizma, antinacizma, antitotalitarizma nasploh in ostal ves čas prikrit. Zdaj smo naš dolg do slikarja Toneta Kralja izpolnili," je zaključil Pelikan.