Obe noveli je DZ sprejel pretekli teden. Odložilna veta na omenjeni noveli pa je v ponedeljek predlagala komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za sprejetje novele zakona o zaščiti živali je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 17. Med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.

Odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali je podprlo 23 državnih svetnikov, eden je bil proti.

Kot je na današnji seji državnega sveta spomnil podpredsednik pristojne komisije državnega sveta Anton Medved, novela ni uživala širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, pri čemer je slednja opozorila, da so nekatere določbe vprašljive z ustavnopravnega vidika.

"V proces oblikovanja zakonskih rešitev je treba vključiti strokovnjake s tega področja, kot so veterinarji, zootehniki in agronomi, da bi zakonodaja ustrezno naslovila vse vidike dobrobiti živali," je poudaril Medved in ob tem opozoril na institut kvalificiranega prijavitelja, ki ga uvaja obravnavana novela.

Po mnenju komisije nekdo, ki je opravil 40-urni tečaj, ne more nadzirati dela veterinarjev, ki svoje strokovno znanje pridobivajo več let. Komisija je nasprotovala tudi popolni prepovedi privezovanja psov in predlagala določitev jasnih meril in pogojev glede površine za gibanje živali. S stališča varstva osebnih podatkov je nasprotovala tudi obveznemu video nadzoru v klavnicah.

Medved in nekateri drugi državni svetniki so obenem ocenili, da je novela diskriminatorna do kmetov. "Ne obravnava vseh živali in njihovih lastnikov, temveč se osredotoča na gospodarske rejne živali, na kmeta, ne pa tudi na hišne ljubljenčke in njihove lastnike, čeprav mnogi izmed teh ljubljenčkov po 10 ur in več preživijo zaprti v kletkah, garsonjerah in stanovanjih," je poudaril državni svetnik Branko Tomažič.

Državna svetnica Jasmina Opec Vöröš je ob tem izpostavila vidik biovarnosti. Z obravnavano novelo se po njenem prepričanju namreč odpira možnost, da bodo po hlevih hodili ljudje, ki za to niso usposobljeni, kar predstavlja tudi možnost prenosa okužb in bolezni.

"Veterinarski inšpektorji imajo točno izdelana navodila, koliko hlevov lahko obiščejo na dan, kako se morajo obleči, kako morajo zavarovati sami sebe, da ne prenašajo morebitne okužbe med hlevi in z zakonom, ki ga imamo pred seboj, to biovarnost postavljamo v nevarnost," je pojasnila.

Novelo zakona o KGZS so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda). Predlagatelji želijo z novelo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice. Novelo je pretekli teden na glasovanju podprlo 49 poslancev, 20 jih je bilo proti.

V skladu z novelo na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Za odložilni veto na novelo zakona o KGZS je glasovalo 26 državnih svetnikov, eden je bil proti.

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo Branko Tomažič je na današnji seji pojasnil, da je novela ustavno sporna z vidika kršitve volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, načela enakosti pred zakonom in načela pravne države. Novela obenem močno posega v avtonomijo zbornice.

Tomažič je ob tem izpostavil, da sta na ustavnopravno spornost novele zakona o KGZS opozorila tudi Inštitut za ustavno pravo in zakonodajnopravna služba DZ.

Medved je novelo označil za oster napad na slovenskega kmeta, saj se jim z njo kratijo pravice. Po mnenju državne svetnice Opec Vöröš pa je zakon preveč nedoločen, zaradi česar bo v praksi prihajalo do težav.