Seveda ni vsaka plesen nevarna. Večina vrst plesni, ki se razvije na živilih, je neškodljiva, vendar pa je težko vizualno razlikovati med varno in tisto, ki predstavlja tveganje za zdravje. Presenetljivo je, da nekatere vrste plesni niso niti vidne s prostim očesom.

Znanost o plesni

Plesen je prisotna povsod - na površinah, v zraku in v zemlji. Od kumaric v kisu do fuge med ploščicami v kopalnici, plesen lahko uspeva tudi v najbolj neprijaznih okoljih. Kljub temu je njeno najljubše okolje toplo, vlažno in obogateno s hranili.

Plesni se razmnožujejo s sproščanjem mikroskopskih spor, ki se prenašajo preko vetra ali vode. Povprečna oseba vdihne med 1.000 in 10 milijard trosov plesni na dan. Zato so nepredušno zaprta živila v kozarcih ali konzervah edino okolje, kjer se plesen, ki se prenaša s hrano, zagotovo ne bo razvila. Obstajajo tudi preproste strategije za upočasnitev plesnenja.

Pravilno hranjenje živil

Hlajenje ali zamrzovanje določenih živil, na primer kruha, lahko podaljša rok uporabnosti. Poskrbite, da bo temperatura v hladilniku med 2 in 4 stopinje Celzija. Poleg tega se izogibajte prenatrpanosti, da bo zrak prosto krožil. Če je mogoče, vedno hranite živila pokrita, da preprečite širjenje spor po zraku. Živila z visoko vsebnostjo vode shranjujte v čistih, zaprtih posodah, da preprečite morebitno kontaminacijo. Redno čiščenje hladilnika, pultov in gobic zmanjšuje možnosti za razvoj plesni.

Določena živila so bolj dovzetna

Nekatera živila so bolj nagnjena k plesni, na primer sveža zelenjava in sadje. Pridelke operite tik pred uporabo, da zmanjšate možnosti za razvoj plesni, ki se prenaša s sadjem in zelenjavo. Jagode, čebula in česen so primeri, pri katerih je pomembno, kako jih shranjujete. Čeprav lahko črno plesen operete ali odrežete okužene dele, je priporočljivo, da čebulo in česen hranite v mrežastih vrečkah, ki omogočajo prezračevanje.

Pogoste vrste plesni v gospodinjstvu

Obstaja na tisoče različnih vrst plesni, nekatere od njih se rade naselijo tam, kjer hranite hrano. Le nekatere proizvajajo toksine. Mikotoksini, ki jih proizvajata gliva Penicilin in Aspergillus, lahko povzročijo zastrupitev, vendar sta na srečo redki na živilih. Vendar pa je nemogoče ločiti med njimi brez laboratorijskih tehnik. Čeprav večina plesni, ki jo najdete na hrani, ni škodljiva, je najbolje domnevati, da je vsaka plesen potencialno nevarna.

Nevidna plesen

Plesen, ki je osnovno glivično tkivo, lahko spore razširi globoko v hrano, še preden postane vidna. Kljub temu so brbončice dovolj občutljive, da bodo zaznale tudi nevidno plesen.

Če zaužijete plesnivo hrano

V večini primerov plesen, ki ste jo zaužili, ni strupena. V primeru težav, kot so slabost ali težko dihanje, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Sledenje simptomom je ključno, čeprav majhna količina zaužite plesni običajno ni razlog za paniko.