Vlogo za 250 milijonov evrov posojila družbi 2TDK so EIB posredovali maja lani. "Med oktobrom in januarjem so nato med EIB in 2TDK potekala pogajanja, na podlagi katerih bo investicijska banka projekt dokončno ocenila in ga predvidoma aprila uvrstila v potrditev odboru direktorjev banke," so pojasnili v družbi. 

V EIB so medtem zapisali le, da skladno s politiko transparentnosti redno javno objavljajo predhodne informacije o projektih, za katere v hišni banki EU aktivno ocenjujejo ustreznost svoje udeležbe. "EIB je trenutno v konstruktivnih in plodnih pogovorih s slovensko vlado in podjetjem 2TDK o sodelovanju pri projektu, a v vsakem primeru bo končna odločitev odvisna od pogledov v odboru direktorjev," so dodali. Niso pa želeli komentirati vprašanja, ali bo posojilo prejelo tudi garancijo sklada EFSI v okviru naložbenega načrta Evropske komisije ali bo jamstvo morala odobriti država.

Alenka Bratušek

Bratuškova: "Banka je prepoznala kakovost in pomen tega projekta"

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je medtem z zadovoljstvom sprejela novico o uvrstitvi trenutno največjega infrastrukturnega projekta v državi na seznam projektov, ki jih bo EIB financirala. Ministrica je ocenila, da je banka prepoznala kakovost in pomen tega projekta, kar je sama ves čas tudi verjela. "Zadnje tedne so tako predstavniki našega ministrstva kot tudi finančnega ministrstva in drugih deležnikov, pa seveda vodstvo družbe 2TDK kot investitor projekta, veliko časa namenili pogovorom s predstavniki EIB, kar je očitno obrodilo sadove," je dodala.

V investicijskem programu projekta drugi tir so med predvidenimi viri posojilo mednarodnih finančnih institucij in SID banke, kapitalski vložek Slovenije in potencialno tudi katere od zalednih držav, nepovratna evropska sredstva in posojila komercialnih bank. Vlada je investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih 1,194 milijarde evrov brez DDV, potrdila 24. januarja. Dokument, ki je opredelil finančno konstrukcijo projekta, predvideva dva scenarija: enega s sodelovanjem zaledne države in drugega, po katerem bi Slovenija projekt financirala sama.

Delo naj bi steklo konec februarja

Madžarska se je sicer že odločila, da ne bo sodelovala pri projektu drugega železniškega tira Divača–Koper, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek pa je ocenila, da bi bil v primeru, da bi drugi tir gradili z Madžarsko, strošek gradnje proge nekaj sto milijonov evrov višji, kot če bi ga zgradili sami.

Po potrditvi investicijskega programa je projektna družba 2TDK izbrana izvajalca gradnje dostopnih cest do trase že vpeljala v delo, ki naj bi steklo konec tega meseca. Že od decembra pa v okviru priprav na gradnjo na trasi na sedmih lokacijah potekajo arheološka izkopavanja, ki naj bi bila končana spomladi.

Projekt izgradnje 27 kilometrov dolgega železniškega tira, ki je bil več let na mrtvi točki, je v konkretnejšo fazo prišel po tem, ko se tudi drugega referenduma o zakonu o drugem tiru ni udeležilo dovolj volivcev, da bi bil izpolnjen referendumski kvorum, zakon pa je julija lani vendarle začel veljati. 

Revizijska komisija zavrnila zahtevek Geoportala 

Dobra novica za projekt drugi tir je pred dnevi prišla tudi z državne revizijske komisije, ki ni ugodila zahtevku za zadržanje oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije. Družba Geoportal je namreč konec lanskega leta vložila zahtevek za revizijo in razveljavitev razpisne dokumentacije, obenem pa tudi za zadržanje oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zahtevek za zadržanje zavrnila, ni pa še odločila glede razveljavitve razpisne dokumentacije.

Ko bo znana še ta odločitev, bo družba 2TDK, ki je zahtevek Geoportala že zavrnila, v primeru zanjo pozitivne presoje revizorjev vendarle oddala posel. Na razpis, ki ga je 2TDK objavil novembra, je sicer prispela le ena ponudba. V vrednosti 19,93 milijona evrov brez DDV jo je oddal konzorcij podjetij Elea iC, SŽ-Projektivno podjetje in IRGO Consulting.

SDS: "Preveriti bi bilo treba alternativne rešitve"

Kljub napredku v izvajanju projekta pa so do postopkov še vedno skeptični v poslanski skupini SDS. Ta je danes zahtevala sklic seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali gradnjo proge v luči gospodarnega načrtovanja investicij na področju prometne infrastrukture, njihove gospodarne izvedbe in gospodarne rabe javnih sredstev.

V največji poslanski skupini v DZ so spomnili na spreminjanje ocenjene vrednosti investicije od leta 2010 do januarskega sprejema investicijskega načrta na vladi, v katerem so stroški ocenjeni na 968 milijonov evrov oz. skupaj s specifičnimi rezervami za nepredvidena dela in drugimi stroški na slabih 1,2 milijarde evrov brez DDV.

Opozarjajo tudi, da ostaja finančna konstrukcija kljub potrditvi investicijskega programa v luči nejasne usode sodelovanja zalednih držav nejasna in nedorečena, prav tako pa ostajajo odprta vprašanja jamstva za posojilo EIB. Prepričani so tudi, da bi bilo treba preveriti alternativne rešitve za izvedbo projekta.