Predstavniki Amnesty International Slovenije (AIS), Pravno-informacijskega centra (PIC), Delovne skupine za azil in Delavske svetovalnice so na današnji novinarski konferenci znova opozorili na nehumane razmere v begunskih taboriščih v Bosni in Hercegovini ter grobo ravnanje hrvaške policije s prosilci za mednarodno zaščito.

Kot opozarjajo, gre za eno najhujših humanitarnih kriz v Evropi, h kateri z ravnanjem policije na slovensko-hrvaški meji prispeva tudi Slovenija. Ta namreč prosilce za azil na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško množično vrača v sosednjo državo, ne da bi jim izdala pisne odločbe, zaradi česar nimajo na voljo nobenega pravnega sredstva.

O nasilnem ravnanju hrvaške policije po njihovih navedbah pričajo številna poročila nevladnih organizacij in medijev. Ker ravnanje hrvaških oblasti predstavlja kršitev prepovedi mučenja iz konvencije o človekovih pravicah, po besedah Blaža Kovača iz AIS vračanje ljudi Hrvaški, ne da bi Slovenija hkrati presojala vsebinskega tveganja mučenja, pomeni kršitev prepovedi vračanja. To po njegovih besedah velja tudi za postopke po sporazumu o izročitvi in prevzemu oseb med državama, zato bi sporazum morali nehati uporabljati.

Očitke o ravnanju hrvaške policije pa bi morali po njegovem mnenju jasno izpostavljati v vseh meddržavnih in evropskih integracijskih procesih, denimo vključevanju Hrvaške v Schengen.

Da mora Slovenija prenehati vračati prosilce za azil na podlagi sporazuma, so prepričani tudi v PIC. Kot je dejala Urša Regvar, so posamezniki vrnjeni na Hrvaško kljub vsem poročilom o kolektivnih izgonih, verižnemu vračanju, mučenju in nečloveškemu ravnanju hrvaških oblasti ter humanitarni krizi v BiH.

Slovenija bi tako morala postopke na meji urediti tako, da se bo dosledno beležilo, na kakšne način je bil tujec poučen o pravici do mednarodne zaščite ter njegova izjava. Le na ta način bi namreč odpravili dvom, ali so pristojni organi v postopku s tujcem ravnali zakonito, je dodala.

Da so izgoni na Hrvaško protipravni, po opozorilih Delovne skupine za azil dokazuje tudi nedavna odločitev upravnega sodišča. To je presodilo, da je policija prosilcu za azil kršila ustavne pravice, ker ta ni imel pravice uveljavljanja ugovorov zoper izročitev.

S tem je upravno sodišče po besedah Mihe Blažiča iz delovne skupine pritrdilo, da morajo takšne prakse končati. V delovni skupini še opozarjajo, da slovenska policija zlorablja sporni sporazum, da zaobide normalne postopke vračanja ter tujcem odreka pravna sredstva.

V Delovni skupini za azil so spomnili tudi na nedavno razkritje policijskih navodil o ravnanju s prosilci za azil, ki naj bi potrdila sum, da policija tujcem preprečuje, da bi zaprosili za azil. Podpisniki teh direktiv, med drugim generalna direktorica policije Tatjana Bobnar bi morali po besedah Barbare Vodopivec iz delovne skupine nemudoma odstopiti, odgovornost pa bi morala prevzeti tudi premier Marjan Šarec in notranji minister Boštjan Poklukar.

Poleg poziva po prenehanju vračanja na Hrvaško imajo v Delovni skupini za azil in Delavski svetovalnici še nekaj zahtev. Kot je pojasnil Goran Lukić iz delavske svetovalnice, naj Slovenija iz begunskih taborišč iz BiH neposredno sprejme tisoč prosilcev za azil, za katere ima vse potrebne zmogljivosti. Prav tako naj prevzame aktivno vlogo pri spodbujanju evropskih držav k podobnim programom relokacije, uvede pa naj tudi amnestijo, ki bi osebam brez dokumentov omogočila vstop v sistem.