V sredo dopoldne se bo pas dežja umaknil nad Hrvaško, od severozahoda pa se bo jasnilo. Popoldne bo na Primorskem precej jasno, drugod bo nekaj spremenljive oblačnosti, možna bo še kakšna kratkotrajna ploha, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje (Arso). Pred pričakovano četrtkovo slano, ki bi lahko dosegla bolj izpostavljene predele, Arso opozarja na morebitno nevarnost pozebe. Ta bo lahko pustila posledice na jesenskem cvetju, v nevarnosti so lahko tudi zelenjadnice. Plodove, denimo paprike in bučke, se splača pobrati ali pa dobro zaščititi, svetujejo na Arsu.
POZOR, JUTRI NEVARNOST POZEBE: To so pridelki, ki jih poberite ali dobro zaščitite!
Slovenija
Ponekod v notranjosti bo danes zapihal severni do vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Veter bo zvečer ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 13, na Primorskem do 17 stopinj Celzija. V četrtek dopoldne bo dokaj jasno, zjutraj bo marsikje v notranjosti države slana. Čez dan se bo oblačnost povečala, manj jo bo na Primorskem. Jutranje temperature bodo od -2 do 2, ob morju do 6, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 16 stopinj Celzija.
V petek bo na vzhodu dopoldne pretežno oblačno, popoldne se bo razjasnilo. Drugod bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, na Primorskem pa pretežno jasno. V soboto bo sprva precej jasno, čez dan v notranjosti Slovenije zmerno, občasno pretežno oblačno. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja.
V sredo zjutraj bo v krajih severno in vzhodno od nas rahlo deževalo. Čez dan se bo jasnilo, popoldne bo še možna kakšna ploha. Ob severnem Jadranu bo zapihala šibka, v Kvarnerju zmerna burja. V četrtek bo sprva precej jasno, čez dan bo v sosednjih pokrajinah Madžarske in Avstrije oblačnost povečala. V Kvarnerju in v južnem delu Istre bo pihala večinoma šibka burja.
Kot so danes sporočili z Arsa, zaenkrat kaže, da nizke temperature ne bodo ogrožale vinogradniških območij oz. grozdja, ki še čaka na trtah na pozno trgatev.
Tudi sadno drevje na izpostavljenih mestih najbrž ne bo ogroženo, saj gre na teh območjih v večini za visokodebelne sadovnjake. Tem je pridelek v večini pobrala že spomladanska pozeba, kolikor ga je ostalo, pa so plodovi dovolj visoko nad tlemi, kjer jih negativne temperature zraka verjetno ne bodo dosegle.
"Če bodo temperature vendarle prenizke in bodo dosegle tudi plodove, bodo ti lahko utrpeli poškodbe, ki jih bomo lahko opazili nekaj dni po slani," so navedli. Zdaj so na drevesih sicer večinoma še pozne zimske sorte, ki prenesejo tudi nekaj več mraza.
Nizke temperature pa lahko pustijo hude posledice na še zeleni koruzi, ki jo kmetje sejejo za primes k travni silaži. Medtem je koruza, ki je bila sejana za silažo, ta čas že pospravljena. Koruzi za zrnje, ki jo že pospešeno pobirajo, pa nizke temperature ne morejo več do živega. Prav tako ne more škoditi ozimnim posevkom, ječmenu, ki je v fazi setve in ponekod vznika, so še navedli na Arsu.