PRAVEGA NADZORA NAD DELOM NA DOMU NI: V sindikatih se bojijo, da delodajalci nalagajo preveč

Slovenija

Epidemija covida-19 je tudi v Sloveniji povzročila razmah dela na domu, ministrstvo za delo pa še v letošnjem letu napoveduje razpravo o posodobitvi pravne podlage za tovrstno delo. Delodajalci si sprememb zelo želijo, v sindikatih pa so bolj previdni, pri čemer se bojijo predvsem časovnih obremenitev zaposlenih. Pravega nadzora sicer trenutno ni.

Janez Cigler Kralj

Na Inšpektoratu RS za delo so zaradi navala prijav dela na domu že marca spremenili sistem beleženja, tako da ne vodijo več evidence po številu delavcev, temveč le še po prijavljenih delodajalcih.

Kot so pojasnili, je letos tako organiziranost dela prijavilo že 10.566 delodajalcev, lani pa je v celotnem letu od doma delalo 2062 zaposlenih.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je že večkrat javno povedal, da je naklonjen delu na domu, in napovedal pravno podlago, po kateri bo odrejanje enostavnejše.

"Delodajalci s takšno obliko dela lahko delovni proces naredijo bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce. Takšna oblika dela je praviloma pozitivna tudi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja," so na ministrstvu za STA povzeli stališče Ciglerja Kralja.

Trenutno sicer zakon o delovnih razmerjih predpisuje več obveznosti za delo na domu, in sicer mora delodajalec poleg tega, da o tem obvesti inšpektorat, z zaposlenim skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

Kar se tiče varnih pogojev dela, je ne glede na prostor opravljanja dela delodajalec tisti, ki jih mora zagotoviti.

Delavec, ki dela na domu, pa ima enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada mu nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na in z dela. Ima pa še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi.

Da bi spodbudili uporabo in možne poenostavitve izvajanja dela na domu, bodo na ministrstvu pripravili analizo zakonskega okvira ter pripravili usmeritve za prihodnji čas.

Preučili bodo možnost nadgraditve obstoječe ureditve, tako da bi se v primeru dogovora o delu na domu pogodbo o zaposlitvi lahko spremenilo le z aneksom in ne bi bilo treba skleniti nove pogodbe. Preverili bodo tudi možnost priprave e-obrazca ali spletne prijave na inšpektorat, preko različnih kanalov pa okrepili informiranje deležnikov glede uporabe dela na domu, so nanizali.

Delodajalci bi spremembe uvajali v kolektivne pogodbe

Odprtja tega vprašanja se posebej veselijo delodajalci. "Fleksibilni ureditvi dela na domu oz. dela na daljavo smo naklonjeni, saj ga štejemo kot sodobno obliko zaposlitve, ki jo je treba razvijati," je za STA poudarila Metka Penko Natlačen iz pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ta oblika se je po njenih besedah izkazala kot "izredno uporabna za določene delodajalce in določene vrste del in delovnih mest".

Posebna delovna skupina pri GZS je tako že pred počitnicami sprejela izhodišča, da se delo na domu čim bolj uredi v kolektivnih pogodbah dejavnosti, pri čemer bi tudi sami odrejanje omogočili s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

Razrahljali bi še obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja pogojev za delo na domu; opredelili prispevek za uporabo delovnih sredstev delavca in pravico do odklopa od elektronskih in tehnoloških medijev, ki bi delavca zaščitila v smislu ustrezno trajajočega počitka, ter uredili možnost sklenitve dela na domu kot variante pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je naštela Penko Natlačnova.

Posebna delovna skupina pri GZS je tako že pred počitnicami sprejela izhodišča, da se delo na domu čim bolj uredi v kolektivnih pogodbah dejavnosti, pri čemer bi tudi sami odrejanje omogočili s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

Razrahljali bi še obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja pogojev za delo na domu; opredelili prispevek za uporabo delovnih sredstev delavca in pravico do odklopa od elektronskih in tehnoloških medijev, ki bi delavca zaščitila v smislu ustrezno trajajočega počitka, ter uredili možnost sklenitve dela na domu kot variante pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je naštela Penko Natlačnova.

Informacije GZS s terena "zagotavljajo, da je izkušnja dela na domu v času koronske krize odpravila strah pred to obliko dela". "Obstaja nedvomen interes delodajalcev, pa tudi zaposlenih, za najširši spekter dela pojavnih oblik na domu," je zatrdila sogovornica in dodala, da je ta način opravljanja dela posebej privlačen za starejše, bolj oddaljene, mlade mamice, sodelavce pri posameznih projektnih nalogah ...

V GZS zato kolektivna dogovarjanja v tej smeri pričakujejo že jeseni, pri tem pa upajo na aktivno sodelovanje sindikatov.

Sindikate skrbita zdravje in nadzor

A v sindikatih so, ko gre za spremembe, bolj previdni. "Vsaka oblika dela ima pozitivne in negativne učinke. Tudi vsakega dela se na domu ne da opravljati," je za STA poudarila izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Mateja Gerečnik.

"Sindikati tej obliki dela nismo nenaklonjeni, opozarjamo pa, da je treba delo od doma ustrezno urediti najprej v zakonu, nato pa vzpostaviti tudi ustrezne mehanizme učinkovitega nadzora, ki pa je pri tej obliki dela še težji," je dodala.

Gerečnikova se sicer zaveda, da je oblika dela na domu trenutno v zakonodaji omenjena le kot možnost in da ni dovolj urejena.

Glede na izkušnje iz epidemije je kot problematično izpostavila časovno obremenitev delavca. "Kar se na prvi pogled zdi prednost, lahko preraste v to, da je delavec delodajalcu na razpolago 24 ur na dan. Na delovnem mestu se delovni proces z odhodom domov tudi fizično prekine, pri delu od doma pa obstaja nevarnost, da je naša časovna obremenitev daljša in bolj intenzivna, kar lahko vodi v izgorelost," je posvarila.

"Predvsem pa je treba opozoriti na vidik varnega dela, tudi na obravnavanje potencialnih nezgod pri delu. Ta vidik je še bolj kompleksen in potreben resne, strokovne obravnave," je pozvala.

S terena sicer po njenih besedah dobivajo informacije o plusih in minusih dela na domu. Med prvimi je poleg že omenjene časovne obremenitve omenila pomanjkanje socialnega stika, med drugimi pa individualno urejanje delovnih dni. "Se pa večina strinja, da ima delo v urejenem delovnem okolju več prednosti kot delo od doma, optimalno pa bi se pri nekaterih oblikah dela obnesla kombinacija enega in drugega," je sklenila.

Na inšpektoratu so potrdili, da pravi nadzor na področju dela od doma trenutno ni mogoč. Na domovih zaposlenih ga ne opravljajo, saj za to nimajo pristojnosti. So pa prejeli nekaj prijav delavcev, da delodajalec dela od doma ni ustrezno prijavil.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
zoran13 |  10 .08. 2020 ob  14: 47
PRAVICA DO ODKLOPA - ZABRISANOST MEJE MED DELOM IN PROSTIM ČASOM

Po nedavni anketi britanskega časnika The Guardian ima 64 % udeležencev težave z »odklopom« od dela po koncu delavnika. Današnja »priklopljena« delovna kultura od nas kot delojemalcev pogosto zahteva dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, za katero ne prejmemo nikakršnega nadomestila, kaj šele nagrade. Sprijaznili smo se s prepričanjem, da gre zgolj za enega od stranskih učinkov našega časa, spregledali pa dejstvo, da za vsak delovnik oddelamo še nekaj neplačanih nadur in s tem škodujemo svojemu zdravju in blagostanju. Med ogroženimi se na primer znajdejo posamezniki, zaposleni v zagonskih podjetjih, zdravstvu, računovodstvu in oglaševanju.

Raziskave kažejo, da neprestana dosegljivost prek klicev, sporočil, e-pošte in družbenih omrežij izničuje pozitivne učinke, ki jih sicer prinaša delo, tj. zdravje, blagostanje in medsebojno povezanost. Od dela se moramo odklopiti tudi miselno, ne zgolj telesno, sicer smo v nevarnosti za:

* kognitivno preobremenjenost,
* čustveno izčrpanost,
* negativna čustvena stanja (npr. anksioznost in depresivnost),
* nezadovoljstvo v medosebnih odnosih, tako znotraj kot izven delovne organizacije (npr. več sporov v partnerski zvezi),
* kronični stres ter
* izgorelost.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom posredno ogrozi tudi delodajalca, saj prispeva k:

* absentizmu,
* fluktuaciji,
* deviantnosti,
* šibkejši organizacijski pripadnosti ter
* omejeni produktivnosti.

Količina časa, ki ga posameznik porabi za spremljanje in odgovarjanje na e-pošto, pravzaprav ni osrednjega pomena; negativen učinek se kaže že ob samem pričakovanju, da lahko vsak čas prispe službeni klic ali sporočilo, kar imenujemo anticipatorni stres. Tudi če k neprestani dosegljivosti nismo zavezani, pa nas včasih premami že sama radovednost, ali se je zgodilo kaj pomembnega. S tem tudi sami brišemo meje med delom in prostim časom.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom pa je zgolj košček mozaika četrte industrijske revolucije. Če želimo v svojem poklicu uspeti, ni dovolj, da ga opravljamo ravnodušno. Moramo ga oboževati in živeti zanj, svoje navdušenje pa povrh oglaševati na družbenih omrežjih, s čimer stopamo še en korak bližje temu, da se naša identiteta zliva z delodajalčevo. Elon Musk pravi, da bomo svet na bolje spremenili šele pri 80- do 100-urnem delovniku. Iz tovrstnih zgodb o uspehu in iz motivacijskih sporočil, kot je »Don’t stop when you’re tired, stop when you’re done.«, razberemo, da danes poveličujemo deloholizem.

Antropološke študije kažejo, da v predkapitalistični dobi nismo bili tako obsedeni z delom. V srednjem veku je delovnik angleških kmetovalcev obsegal zgolj 150 dni na leto. Čeprav so tudi oni delali po 8 in več ur dnevno, je bil njihov čas bolje uravnotežen z odmori za zajtrk, kosilo, popoldanski počitek in večerjo ter z verskimi in drugimi prazniki. V 21. stoletju smo temu naredili konec; delo je postalo nova vera, medtem ko so sprostitev, hobiji, vzgoja otrok in branje knjig v prostem času postali znaki lenobe. Živimo v času neprekinjenega delovnika, ki ga dodatno spodbujajo LinkedIn, Slack, Viber, Yammer in druga poslovna družbena omrežja. Prekinitev delovnega razmerja je za posameznika torej lahko problematična, saj zamaje velik del njegove identitete. Marsikdo si ravno zaradi strahu pred izgubo službe ne upa biti nedosegljiv …

Premik v nasprotno smer je z letom 2017 naredila Francija. Tamkajšnja podjetja so zaposlenim dolžna zagotoviti pravico do odklopa od tehnologije. Točen dogovor naj bi kandidati z delodajalcem dosegli vnaprej, v odsotnosti le-tega pa je delodajalec dolžen objaviti jasne zahteve glede dosegljivosti izven delovnika. Reforma je bila sprejeta kot varovalo pred izgorelostjo, nespečnostjo, slabimi medosebnimi odnosi ter nasičenostjo z informacijami. Tudi na ravni EU smo priča podobnim regulacijam, vendar se soočamo s težavo, da zakonodaja težko dohaja vsakodnevne tehnološke spremembe. Poleg tega še ni razrešeno vprašanje o sankcioniranju kršitev.

»Vse težave človeštva izhajajo iz človekove nezmožnosti, da bi v tišini sam sedel v sobi,« je v 17. stoletju dejal francoski filozof Blaise Pascal. Kaj naj torej storimo, da se bomo lažje odklopili? Kaj naj storimo, da bomo spet začeli ceniti prosti čas?

* Kot delojemalci lahko delamo na čuječnosti, ki nam pomaga prevzeti nadzor, ki nam ga pričakovanja na delovnem mestu odvzemajo.
* Na organizacijski ravni lahko uvedemo dneve brez e-pošte ali pa se dosegljivost izven delovnika izmenično dodeljuje različnim zaposlenim.
* Kot delodajalci lahko določimo interval nedosegljivosti in se ga strogo držimo na vseh ravneh delovne organizacije.
* Če delovno mesto zahteva dosegljivost izven delovnika, to kot delodajalci formalno izrazimo že vnaprej, v začetnih fazah selekcijskega postopka.

Kljub črnogledosti v prispevku naj poudarim, da se nekateri posamezniki lažje prilagodijo na opisane zahteve kot drugi oziroma »priklopljenosti« niti ne doživljajo kot stresor. Kot primer prilagam citat z enega od forumov na to temo: “We actually aren’t supposed to reply to e-mails or take calls after hours, but I always check my work e-mail as part of my prep routine for the next day. I hardly ever reply to anything, though I do it partly because I enjoy my work, but mostly because I actually like spending a few minutes each night giving my next day a mental once-over, because I think way better at night than first thing in the morning. Having a vague idea of what needs to get done beforehand lets me take a few minutes to just enjoy my coffee, recline my chair and just wake up properly. Easily worth sacrificing 15 – 20 minutes of my evenings for.”
psihologijadela.com/2019/05/29/pravica-do-odklopa/
cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/prepovedali-posiljanje-sluzbenih-sporocil-med-vikendom.html
svetkapitala.delo.si/trendi/utrujajoce-sluzbe-ali-sploh-se-imamo-pravico-do-odklopa-175388
kokodek |  10 .08. 2020 ob  14: 00
"znižanje stroškov delodajalca "....to je poglavitna skrb te vlade. delavec pa naj izgori od dela, slabe plače in nespoštovanja ....to vse in še privatizacijo zdravstva in šolstva zagovarja najbolj krščanska stranka NSI.