Neformalno združenje Po Primorsko, v katerem sodeluje enajst primorskih živilskih podjetij in zadrug, namerava pripraviti predlog spremembe zakona o javnem naročanju, s katero želijo javnim zavodom dati možnost, da pri oskrbovanju z živili izberejo lokalne proizvode.

"Nerazumno je, da otroci, ki hodijo v šolo 150 metrov stran od mlekarne, pri šolskem obroku jedo jogurt iz drugega konca Slovenije," je na današnjem srečanju združenja na Cerju dejala nekdanja direktorica Mlekarne Planika ter pobudnica povezovanja primorskih agroživilskih podjetij in zadrug Anka Lipušček Miklavič.

Direktor Pršutarne Kras Stojan Hergouth je medtem izpostavil, da je 100-odstotno slovensko lastništvo vseh enajstih članov združenja Po primorsko izrednega pomena, saj se lokalni lastniki tudi ob težavnejših poslovnih letih iz družbe ne morejo preprosto umakniti oziroma jo prodati, kot to storijo finančni skladi ali velike globalne korporacije.

Združenje Po primorsko sicer letno ustvari polovico prodaje in dodane vrednosti vse primorske agroživilske industrije, na ravni Slovenije pa ta delež znaša devet odstotkov. Zaposlujejo 1857 delavcev, kar je 58 odstotkov vseh primorskih delavcev v tej industriji in 8,5 odstotka na ravni Slovenije.

Lokalni pridelovalci in predelovalci so še posebej odvisni od kupcev, ti pa se radi obračajo k cenejšim uvoženim izdelkom, k čemur je spodbujala tudi državna košarica najcenejših živil. Želijo si vsaj tega, da bi država sprostila ukrep, po katerem morajo javni zavodi kupovati zgolj najcenejše izdelke.

Želijo si tudi, da bi na ravni države sprejeli strategijo lokalne pridelave in predelave, je dejal direktor KZ Agraria Koper Neo Štembergar. Tako bi akterje lažje obvarovali pred globalno konkurenco in se odzvali na najakutnejše težave, kot je denimo pomanjkanje prevzemnikov kmetij, je dejal.

Na Cerju so predstavili tudi novo grafično podobo s sloganom "Klapa dobrih okusov", s katero želijo v prihodnosti označiti lastne izdelke, pa tudi police v trgovinah.