Karadžić, ki je bil predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH.

Prizivni postopek poteka pri nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT), na podlagi pritožbe obrambe in tožilstva. Obramba zahteva oprostilno sodbo in sodišče obtožuje, da vodi politično sojenje. Pritožbo večinoma utemeljuje na postopkovnih napakah.

Tožilstvo prav tako zaradi pravnih in drugih napak zahteva obsodbo na najvišjo kazen, dosmrtni zapor, tako kot je zahtevalo že na sojenju na prvi stopnji. Meni, da je sodišče Karadžića neupravičeno oprostilo obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH leta 1992. Ocenjujejo, da so sodniki uporabili preozko definicijo genocidne namere. Izrek sodbe prizivnega senata se bo v sredo začel ob 14. uri.

Glede Srebrenice so sodniki na prvi stopnji presodili, da je Karadžić z vojaškim voditeljem bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, ki je bil v Haagu obsojen na dosmrtni zapor, in drugimi, ki so sodelovali v skupnem zločinskem načrtu, nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov. V Srebrenici so sile bosanskih Srbov julija 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov.

Glede obleganja Sarajeva od aprila 1992 do novembra 1995 so presodili, da je odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom. To pa je "uporabljal kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev".

Prvič je razsojalo tudi o genocidu v sedmih občinah na zahodu BiH (Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac), a ga po tej točki ni spoznalo za krivega. Presodilo je, da ni bilo dokazov, "da bi lahko onkraj razumnega dvoma presodilo, da je bil v teh občinah storjen genocid". Spoznali pa so ga za krivega za pregon, iztrebljanje, deportacije in umore Bošnjakov in bosanskih Hrvatov na tem območju.