Premikanje ure je bilo uvedeno, da bi lahko s poznejšim prižigom luči bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako prihranili energijo. S tem ukrepom naj bi se zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminala, pozitivne učinke pa naj bi beležilo tudi gospodarstvo. A ukrep ima nemalo nasprotnikov, ki menijo, da da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

V današnjem času je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se zaradi negativnih učinkov na zdravje vse bolj pritožujejo.

Čeprav je Evropska komisija pred nekaj več kot dvema letoma predlagala, da bi članice unije premikanje ure dvakrat na leto ukinile, pri čemer naj bi se same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas, je sprejemanje nove ureditve zašlo v slepo ulico. Države se niso mogle uskladiti, ali bi se odločile za zimski ali za poletni čas.

Zadnje premikanje ure je bilo predvideno že za lani, a v uniji so odločitev o tem tudi v luči prioritet, kot je odziv na pandemijo covida-19, preložili na prihodnje leto. Evropski parlament je lani podprl odpravo premikanja ure v letu 2021, članice unije pa svojega stališča še niso dorekle. Prestavljanja urinih kazalcev sicer marsikje po svetu ne uporabljajo, pa tudi tam, kjer ga, ure ne prestavljajo nujno na isti dan. Ponekod so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več, ponekod pa ga niso nikoli uporabljali.