Razstava bo na ogled do 18. oktobra 2019; datum je povezan s skladateljevo smrtjo v koncentracijskem taborišču.

Po besedah avtorja razstava Herberta Gantschacherja je bil Ullmann 24. oktobra 1917 v prvi svetovni vojni kot topniški opazovalec v avstro-ogrski vojski priča napada s strupenim plinom na soški fronti pri Bovcu v 12. soški bitki. V drugi svetovni vojni pa je 18. oktobra 1944 postal žrtev strupenega plina v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz.

Kot je še povedal Gantschacher, se je na svojih kolesarskih popotovanjih skozi Zgornje Posočje velikokrat spraševal, kje je bil Ullmann 24. oktobra 1917, ko se je v Bovcu začel napad s plinom. Veliko zgodb in drugih dejstev o življenju skladatelja pa je lahko spoznaval skozi pisma, ki jih je le-ta pisal svojemu dekletu.

Ullmann je v letih 1943 in 1944 v getu in koncentracijskem taborišču Terezin napisal opero Atlantski cesar ali neposlušnost Smrti. Snov za opero, ki jo je napisal tik preden so ga nacisti usmrtili s plinom v Auschwitzu, je vzel iz svoje osebne izkušnje prve svetovne vojne na soški fronti. Tako kot tisoče drugih navadnih vojakov je kmalu po prihodu na fronto spoznal nesmiselnost moderne mehanizirane totalne vojne in postal njen nasprotnik.

Razstava Goriškega muzeja bo pripovedovala, kako je Ullmann v svoji operi in spominski krajini povezal obe svetovni vojni 20. stoletja, katerih priča in žrtev je bil. Tako v prvi kot v drugi vojni se je sovraštvo začelo tudi na časopisnih straneh in se zaključilo z milijoni mrtvih. Zato je vprašanje, ki ga avtorji razstave želijo zastaviti obiskovalcem: "Nas je to kaj izučilo?"

Avtorja razstave sta Gantschacher in Marko Klavora, fotografije so delo Dragana Arriglerja, oblikovanje pa so zaupali Eviti Lukež. Na odprtju bodo izvedli Ullmannovo skladbo Pesem o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja iz leta 1944.