V zadnjih letih se je povečala priljubljenost prakse, imenovane 'ozemljitev' ali 'ozemljevanje' (angl. 'earthing', 'grounding'), ki zagovarja, da stik z zemljo pomaga uravnovešati električni naboj telesa, kar naj bi izboljšalo zdravje, zmanjšalo vnetja in pripomoglo k boljšemu počutju. Toda, ali je ta praksa podprta z znanstvenimi dokazi?
PRILJUBLJENA PRAKSA OZEMLJITVE: Kaj o njej pravi znanost?
Trendi
Kaj pomeni ozemljitev v fiziki?
V fizikalnem smislu je "ozemljitev" postopek odstranjevanja presežnega pozitivnega ali negativnega naboja z neke površine. Statična elektrika, ki je posledica trenja med dvema površinama, lahko povzroči kopičenje naboja na koži, ki ga telo ob stiku s prevodnikom (npr. kovino ali drugo osebo) prenese naprej, kar lahko občutimo kot majhen električni šok.
Električni potencial Zemlje
Zemlja ima naravno negativen električni naboj, kar omogoča, da ob stiku z njo pride do prenosa elektronov, s čimer se vzpostavi enak električni potencial. Zagovorniki ozemljitve oziroma bosonoge hoje verjamejo, da ta prenos elektronov, ki ga včasih poimenujejo tudi "vitamin G", prinaša pozitivne učinke na zdravje. Vendar pa strokovnjaki, kot je dr. Karen Livesey, profesorica teoretične fizike na Univerzi v Newcastlu, opozarjajo, da pomanjkanje ali presežek elektronov na površini telesa nima znanstveno dokazanega vpliva na človekovo zdravje, piše Australian Broadcasting Corporation.
Kako pomembni so električni naboji za človeka?
V telesu so električni naboji bistveni za številne življenjske funkcije, kot so prenos signalov med celicami, delovanje nevronov in imunski odzivi. Pozitivni in negativni ioni, kot so kalij, natrij in klorid, igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju celičnih procesov, prenašanju hranil ter regulaciji velikosti celic. Čeprav so ti naboji poglavitni za normalno delovanje telesa, je malo verjetno, da bi običajna statična elektrika resno porušila to ravnovesje. Po mnenju dr. Livesey je za vpliv na to ravnovesje potrebna večja motnja, kot so nekatere bolezni ali toksini, npr. nevrotoksini pajkov in kač.
Primer iz narave
V naravi električni naboji igrajo pomembno vlogo. Čebele, na primer, ob letenju pridobijo pozitiven naboj, medtem ko so cvetovi rahlo negativno nabiti. To omogoča čebelam, da zaznajo električno polje cvetov in učinkovito zbirajo cvetni prah, ki se zaradi statične elektrike oprime njihovih teles.
Ali imajo ozemljitvene podloge kakršno koli vrednost?
Nekateri ljudje uporabljajo ozemljitvene podloge, da bi prenašale elektrone iz Zemlje. Primer takšne podloge je Univerzalna ozemljitvena podloga, ki jo prodajajo na spletni strani ozemljitev.si. Na slednji piše, da "se z ozemljitveno podlogo lahko ozemljimo tudi na delavnem mestu, za računalnikom, pred televizijo, kjerkoli. Na njo le položimo noge ali roke in takoj smo povezani z Zemljo. Podlogo lahko namestimo pod mizo, pred sedežno in nanjo položimo noge. Ali pa jo namestimo pod tipkovnico ali miško, s tem da se moremo podloge nujno dotikati z golimi nogami ali rokami." Kljub temu pa dr. Livesey poudarja, da ni znanstvenega mehanizma, ki bi podprl trditev, da lahko pomanjkanje ali presežek elektronov na telesu vpliva na zdravje. Telo namreč vsebuje ogromno število elektronov, zato razlika v primerjavi z Zemljo ne bi mogla pomembno vplivati na delovanje telesa.