Agencija Spirit, namenjena spodbujanju podjetništva in internacionalizacije, po pisanju Siola zahteva povračilo nepovratnih subvencij iz leta 2009 za izgradnjo objekta v Ajdovščini, kar skupaj z obrestmi znese 1,2 milijona evrov.

Na prvi stopnji na ljubljanskem okrožnem sodišču je podjetje tožbo sicer dobilo, a je višje sodišče ugodilo pritožbi agencije in v celoti razsodilo v njeno korist. V Bia Separations so nato pravico iskali na vrhovnem sodišču, kjer pa so njihovo zahtevo za revizijo zavrnili. Zdaj v ajdovskem podjetju, ki ga vodi Aleš Štancar, upe polagajo v ustavno sodišče. Štrancar je namreč za omenjeni portal pojasnil, da so v začetku prejšnjega tedna vložili ustavno pritožbo, saj je po njihovem sodba višjega sodišča protislovna in nerazumljiva ter diametralno nasprotna stališču okrožnega sodišča.

Glavno vprašanje v zgodbi je, ali je podjetje, ki je med drugim sodelovalo pri razvoju zdravila zolgensma, ki ga bo uporabil tudi deček Kris, za katerega je v minulih tednih sredstva zbirala Slovenija, izpolnilo obveznosti iz pogodbe o subvenciji z državo in na podlagi investicije v Ajdovščini dejansko odprlo 52 novih delovnih mest za obdobje najmanj treh let, piše Siol.

V podjetju, ki naj bi letos ustvarilo okoli 10 milijonov evrov prihodkov, so v postopku priznavali, da jim zaradi objektivnih okoliščin ni uspelo zadržati skoraj četrtine novih zaposlenih, a so zagotavljali, da so po drugi strani izpolnili investicijski del projekta in zagotovili ter v pretežni meri ohranili pogodbeno dogovorjena nova delovna mesta. Zato odstop agencije Spirit od pogodbe po njihovem prepričanju ni sorazmeren ukrep, dodaja portal.

Medtem ko se je ljubljansko okrožno sodišče strinjalo z vodstvom podjetja, je bilo višje sodišče po navedbah Siola drugačnega mnenja. V sodbi je zapisalo, da gre za pogodbo o državni pomoči, ki jo ureja pravo EU, zato bi moralo podjetje v celoti izpolniti dogovorjene pogoje. V nasprotnem primeru bi bila sodba v nasprotju s pravom državnih pomoči ter diskriminatorna do drugih prejemnikov in tistih, ki niso sodelovali na razpisu zaradi prepričanja, da ne morejo izpolniti pogojev.

Če se bo država odločila izterjati 1,2 milijona evrov, bo to pomenilo blokado bančnih računov in v najslabšem scenariju celo stečaj ajdovske družbe, opozarjajo na portalu. Za takojšnje poplačilo dolga do države namreč nimajo dovolj denarja, za to, da bi potrebna sredstva zbrali iz denarnega toka, pa bi po dostopnih podatkih potrebovali čas najmanj do začetka prihodnjega leta, opozarjajo na Siolu. Brez zaposlitve bi tako ostalo 67 ljudi, od tega 16 doktorjev in magistrov znanosti ter veliko mladih raziskovalcev.

Ajdovsko podjetje je sicer letos poleti oznanilo, da bo predčasno zaključilo postopek prisilne poravnave, saj bo z novim posojilom poplačalo stare dolgove in začelo investicijo v gradnjo novih proizvodnih prostorov.

Družba se je v prisilni poravnavi avgusta 2016 znašla na lasten predlog, ker mu je avstrijski solastnik ostal dolžan 3,5 milijona evrov. V nadaljevanju je želel družbo z ugovori na vodenje poravnave spraviti v stečaj in proizvodnjo preseliti v Avstrijo, a je po končanih pravnih manevrih sodišče lani prisilno poravnavo potrdilo, družba pa je izvedla tudi dokapitalizacijo.