Trajnostni razvoj veliko ljudi razume kot zgolj varovanje narave, vendarle pa je pojem veliko širši; gre za širšo spremembo miselnosti in ravnanja.

Res je, ljudje pogosto enačijo trajnostni razvoj z varovanjem narave, vendar temu ni tako. Najbolj znana opredelitev trajnostnega razvoja je tista, ki jo je leta 1987 podala Brundtlandova komisija: "Trajnostni razvoj pomeni zadostitev potrebam sedanje generacije na način, da ne bi s tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam." Ta opredelitev je sicer zelo široka, vendar vključuje tri ključne elemente trajnostnega razvoja. Prvi vidik je varovanje okolja. Kolikor želimo zagotoviti prihodnjim generacijam sposobnost zadovoljevanja njihovih potreb, potem se moramo obnašati odgovorno do naravnega okolja, saj nam le-to zagotavlja osnovne vire za preživetje. Pri tem se moramo zavedati, da razpolagamo zgolj z enim samim planetom in da zanj nimamo alternative. Futuristična pričakovanja, da bomo lahko nekega dne vzpostavili življenje v vesolju, tudi niso prava alternativa planetu Zemlja. Odgovornost do ravnanja z razpoložljivimi viri pa pomeni tudi skrb za njihovo ustrezno (pre)razporeditev med različne potrebe družbe in posameznikov, kar predstavlja ekonomsko odgovornost. Socialni vidik pa nam omogoča, da te potrebe ustrezno opredelimo. Natančneje, okoljski vidik trajnostnega razvoja se nanaša na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter na tveganja, ki iz tega izhajajo, medtem ko socialni vidik vključuje vprašanja neenakosti, vključenosti, delovnih odnosov, naložb v človeški kapital in skupnost. Zgolj uresničevanje vseh treh vidikov hkrati, torej okoljskega, ekonomskega in socialnega, omogoča trajnostni razvoj.          

V preteklosti se je veliko govorilo o Greti Thunberg, ki je okoljska aktivistka na področju podnebnih sprememb. Ali je njen govor v OZN  imel kakšne konkretnejše pozitivne spremembe?

Pred kratkim sem omenjal Greto v svojem članku v časopisu Delo z naslovom "Kam je izginila Greta?". Greta predstavlja svojevrstno ikono okoljskega aktivizma, ki je bila sposobna mobilizirati številne, predvsem mlade, v zelo različnih državah sveta. Glede na to, kakšen je danes odnos do vprašanj trajnostnega razvoja v državah, kot so npr. Brazilija, ZDA in tako dalje, ne bi rekel, da je njen govor imel kake posebne pozitivne dolgoročne posledice. Res je tudi, da politika v sedanji prevladujoči ekonomski paradigmi rasti nima pravih vzvodov ali rešitev, s katerimi bi lahko v polni meri uveljavila koncept trajnostnega razvoja. V tem pogledu se zdi, da je temu še najbližje Evropska unija s konceptom krožnega gospodarstva, vendar tudi ta ekonomske paradigme ne spreminja in je torej njegov domet kljub pozitivnem stvarem, ki jih prinaša, omejen.      

Imate občutek, da se danes bolj zavedamo pomembnosti trajnostnega razvoja kot pred desetimi leti? Ali bi želeli videti večji preskok? Kako ga lahko sploh dosežemo?

Zagotovo se ljudje danes bolj zavedajo pomena trajnostnega razvoja, kot so se v preteklosti. Če nič drugega, nas je v to prisila tudi narava sama. Podnebne spremembe so stvarnost, ki je ni več možno zanikati, saj so posledice vidne vsakomur. Poleg tega so tukaj pomembno vlogo odigrali mediji, izobraževalne institucije in številne nevladne organizacije, ki so velikokrat same, brez posebne finančne pomoči, pripravile različne analize stanja v družbi in ocene, kaj so bo zgodilo z nami, kolikor ne bomo ničesar spremenili. Vse to pa še ne zadostuje, da bi večina ljudi bila pripravljena "žrtvovati" nekaj malega pri zadovoljevanju lastnih potreb in želja na račun bolj trajnostnega dolgoročnega razvoja. Potreben je preskok v zavedanju posledic takšnega ravnanja, predvsem pa je potrebo razviti empatijo na veliko višjo raven. 

Prof. dr. Roberto Biloslavo       

Kaj Evropa in država počneta za povečanje zavedanja o pomembnosti trajnostnega razvoja in s kakšnimi mehanizmi prepričati ljudi in podjetja, da se usmerijo vanj?

Slovenija v svojih ukrepih zasleduje smernice, ki jih na tem področju postavlja EU. Pri tem sicer nismo posebej inovativni, pa vendar tudi ne zaostajamo za večino ostalih evropskih držav. Gre za kombinacijo državnih politik od zelenih investicij in spodbud za določene panoge, ukrepov za spodbujanje obnovljivih virov energije, do davčne politike in trajnostnega poročanja podjetij. S pomočjo teh ukrepov naj bi podjetja prvenstveno udejanjala koncept krožnega gospodarstva z upoštevanjem podnebnih sprememb, degradacije okolja, izčrpavanja virov in socialne trajnosti.

S trajnostnim razvojem povezujemo tudi pojem družbena odgovornost, ki ni sicer omejen zgolj na podjetja, se pa izrazito pojavlja v povezavi z njimi. Kako mora podjetje delovati, da deluje ''družbeno odgovorno''?

Družbena odgovornost je temelj trajnostnega razvoja in slednjega ne more biti, če se podjetja ne obnašajo družbeno odgovorno. Družbena odgovornost sicer pomeni odgovornost do različnih deležnikov, kar vključuje vse – od zaposlenih, managementa, lastnikov, kupcev, dobaviteljev, do lokalne skupnosti, države, medijev itd.  Vsi ti deležniki, ki izkazujejo interes do delovanja podjetja, bi morali biti ustrezno upoštevani, da lahko podjetje označimo kot družbeno odgovorno. To je precej zahtevna naloga, zato morajo podjetja, ki resnično želijo biti družbeno odgovorna, z veliko mero inovativnosti in empatije oblikovati strategijo, kako lahko interese deležnikov, ki so si pogosto zelo različni, ustrezno uravnotežijo.

Kako pa je v našem lokalnem okolju? Se tudi tukaj trend usmerjanja k trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti pojavlja v vedno večji meri?

Tudi podjetja, ki delujejo v našem regionalnem okolju, se vse bolj usmerjajo k trajnostnemu razvoju. Lahko izpostavim nekatera, je pa seveda še veliko drugih. Med majhnimi podjetji bi morda izpostavil podjetji Lipro d.o.o. in Fonda d.o.o., med srednje velikimi podjetji Titus d.o.o. in med velikimi Luko Koper d.d.. To so le nekatera podjetja in kot sem navedel, je še veliko drugih, ki svoje strategije in aktivnosti usmerjajo k trajnostnemu razvoju. Seveda pa obstaja velika razlika med podjetji glede na njihovo temeljno poslovno dejavnost in obseg sredstev, s katerimi razpolagajo. Za Luko Koper vemo, da je njena dejavnost v osnovi do okolja neprijazna, tako zaradi poseganja v naravno okolje kot tudi zaradi drugih vplivov, kot so hrup, prah, svetlobno onesnaženje in drugo. Pa vendar ima Luka pridobljen sistem ravnanja z okoljem v skladu z ISO 14001, uveljavlja model poslovne odličnosti ter smernice ISO 26000, sodeluje z lokalnim okoljem pri reševanju okoljskih vprašanj, podpira vrsto športnih in kulturnih dejavnosti in se je v svojih strateških usmeritvah zavezala trajnostnemu razvoju. Zaradi vsega tega lahko Luko Koper podajamo kot pozitiven zgled podjetja, ki je usmerjeno k trajnostnemu razvoju.                    

Ste profesor na UP Fakulteti za management. Kako o tej tematiki ozaveščate študente na vaši fakulteti in kako jo ti sprejemajo?

Na fakulteti smo že pred desetletjem spoznali, da je potrebno študente ne samo ozaveščati o pomenu trajnostnega razvoja v okviru posameznih predmetov, ampak da je smiselno in potrebno ponuditi celovit študijski program s področja trajnostnega razvoja. Zato smo razvili tak program skupaj s kolegi z nekaterih drugih fakultet Univerze na Primorskem, in sicer Fakutete za turistične študije - Turistice, Fakultete za humanistične študije in Fakultete za vede o zdravju, kjer smo našli somišljenike in podporo tovrstnemu programu. V okviru omenjenega programa se na naši fakulteti posvečamo predvsem ekonomskim, managerskim in pravnim vsebinam, ki se dotikajo posameznih vidikov trajnostnega razvoja. Študentje programa MANAGEMENT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA so nad programom in njegovimi vsebinami izjemno zadovoljni. Nekatere posamezne vsebine iz tega programa prenašamo tudi v druge programe fakultete in lahko opazimo, da študentje te vsebine vse bolje sprejemajo in se zanje tudi zanimajo. Prav tako poskušamo skupaj s študenti poiskati praktične načine, s katerimi lahko našo pedagoško dejavnost naredimo bolj trajnostno. Opažamo tudi, da vse več podjetij išče ustrezno usposobljene kadre, ki bi lahko prevzeli naloge vodij za trajnostni razvoj ali družbeno odgovornost. 

Če bi imeli možnost z enim stavkom prepričati ljudi o pomembnosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti vsakega posameznika, kaj bi jim želeli sporočiti?

Po mojem mnenju se je potrebno samo zavedati, da imamo zgolj en planet, ki si ga skupaj delimo in na katerem bodo živeli tudi naši zanamci.