Danuta Skowronski in Gaston De Serres sta ugotovitve utemeljila na dokumentaciji Pfizerja, ki jo je predložil ameriški Upravi za hrano in zdravila (FDA), poroča agencija Reuters.

Podobno učinkovito je po cepljenju s prvim odmerkom tudi cepivo Moderne, in sicer 92,1-odstotno.

Menita, da bi bilo glede na visoko učinkovitost cepiva že po prvem cepljenju treba s prvim odmerkom cepiva Pfizerja cepiti najbolj ranljive skupine prebivalcev. Ni sicer gotovo, kako dogo traja zaščita po prvem odmerku, vendar pa cepljenje z drugim odmerkom po mesecu dni kratkoročno prinaša le malo koristi, sta poudarila.

Preložitev cepljenja z drugim odmerkom se jima zdi še posebej smiselna zaradi pomanjkanja cepiv proti covidu-19. Menita, da je to vprašanje nacionalne varnosti, saj bo v nasprotnem primeru v ZDA to zimo več tisoč hospitalizacij in smrti zaradi covida-19. S preložitvijo pa bi lahko s prvim odmerkom cepili prednostne skupine prebivalstva.

Pfizer je v odgovoru izpostavil, da alternativ veljavnemu režimu cepljenja z dvema odmerkoma cepiva še niso ovrednotili in da je odločitev na zdravstvenih oblasteh, da pa je treba zagotoviti, da bo cepivo nudilo najboljšo mogočo zaščito.

Britanske oblasti pravijo, da podatki potrjujejo njihovo odločitev, da cepljenje z drugim odmerkom cepiva Pfizerja, ki ga je ta ameriški farmacevtski velikan razvil skupaj z nemškim BioNTechom, preložijo na 12 tednov. Pfizer in BioNTech medtem opozarjata, da za to nimata dokazov.

Ameriška FDA in Evropska agencija za zdravila (Ema) pa vztrajata pri časovnem razmaku, ki je bil preizkušen v kliničnih testih. Ema zagovarja največ 42-dnevni razmak med cepljenjem s prvim in drugim odmerkom, FDA pa 21-dnevnega, navaja Reuters.

Raziskava, ki so jo prav tako objavili v reviji New England Journal of Medicine, pa kaže, da bi bilo lahko cepivo Pfizerja manj učinkovito proti južnoafriški in brazilski različici novega koronavirusa, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Predhodni podatki kažejo, da bi se učinkovitost protiteles, ki nastanejo ob cepljenju, zmanjšala približno za dve tretjini. Raziskavo so sicer opravili v laboratoriju na 20 vzorcih krvi, ni pa merila imunskega odziva limfocitov T, ki so ob protitelesih drugi pomemben del zaščitnega učinka cepiv, je dejal virolog z milanske univerze Bicocca Francesco Broccolo.

Pri Pfizerju in BioNTechu so v odzivu izpostavili, da ni kličnih dokazov, da cepivo ne bi bilo učinkovito proti južnoafriški različici novega koronavirusa, da pa sprejemajo vse potrebne korake za njegovo prilagoditev v primeru pojava različice virusa, zaradi katere bi bilo cepivo veliko manj učinkovito, poroča nemška tiskovna agencija dpa.