Občina Ajdovščina je z letom 2015 pričela z izvajanjem projekta Wind Risk, katerega namen je raziskovati veter in njegove vplive na okolje in prebivalce. Skupaj z Univerzo v Ljubljani, Tehnično Univerzo v Dortmundu in Univerzo v Splitu so pridobili sredstva finančnega instrumenta za civilno zaščito Evropske komisije.
Raziskovali bodo burjo in njene vplive na okolje
Slovenija
S projektom bodo preučevali značilnosti vetra na območjih projektnih partnerjev. Občina Ajdovščina bo na podlagi izsledkov opravljenih znanstvenih raziskav pridobila strokovno osnovo, ki bo omogočila boljše razumevanje delovanja burje in služila kot osnova za pripravo smernic, priporočil in protokolov za zaščito pred burjo in odpravo njenih posledic.
Škoda zaradi burje nastaja tako na infrastrukturi, stavbah, v prometu in kmetijstvu. Samo v ajdovski občini na leto povzroči za okoli dva milijona evrov škode. Zato bi z boljšim poznavanjem značilnosti in izobraževanjem prebivalcem lahko v prihodnje preprečevali nastajanje večje materialne škode zaradi burje.
To bi bilo pomembno predvsem v prometu, saj je sedanji režim zapiranja hitre in državnih cest tog in neživljenjski, je na novinarski konferenci po prvem srečanju projektnih partnerjev v Ajdovščini povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko.
Podobne težave imajo v Dalmaciji
Podobne probleme kot v Zgornji Vipavski dolini imajo tudi v Dalmaciji. Predstavniki splitske univerze so izpostavili predvsem probleme prometa na morju, saj tu nimajo nikakršnih omejitev in je tako prepuščeno le presoji luškega kapitana ali bo izdal opozorilo pred močno burjo ali ne.
Vse bolj pa se v zadnjih letih pojavljajo na morju tudi izjemno nevarne morske trombe, katerih značilnosti in pogojih za nastanek še ni veliko znanega.
Nemška univerza iz Dortmunda pa želi raziskati pogoje, zaradi katerih pride do nenadnih močnih vetrov, ki so v preteklih letih povzročali veliko materialne škode predvsem v gozdovih in podrtih drevesih v naseljenih območjih.
Vrednost celotnega dvoletnega projekta je 400.000 evrov, Evropska komisija pa je zanj zagotovila 75 odstotno sofinanciranje.