Vlada na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila. Vendar pa se čas kljub temu izteka, saj rokovniki prijavno-sprejemnega postopka rok objave razpisa za vpis določajo okoli 1. februarja.

Časnik Dnevnik je ob tem danes objavil oceno rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča, da bi ta vladna poteza lahko imela resne posledice, saj da bi bil lahko ogrožen vpis cele generacije na fakultete. Da je ogroženo tekoče vpisovanje na fakultete za letošnjo generacijo, so v sporočilu za medije opozorili tudi v Alternativni akademiji.

Janez Janša

Predsednik vlade Janša je na Twitterju to zanikal. Kot je navedel, je bilo gradivo predloženo šele nekaj dni nazaj in je strateške narave, pred vlado pa ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh. Iz seznama vladnih gradiv v obravnavi je sicer razvidno, da je bil predlog razpisa med gradivi objavljen pred tednom dni.

Potrebe trga dela so seveda eden od kriterijev, ki jih je treba upoštevati pri pripravi študijskih programov in pri določanju vpisnih mest, vendar ne edini ali najpomembnejši, pa so v sporočilu za javnost opozorili v Študentski organizaciji Slovenije.

Kot so ocenili, je vlada s tem "še dodatno otežila že tako zahtevno leto za vse dijake in študente". Razpis je bil namreč že usklajen med deležniki in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, a vlada kljub temu o njem ni odločala.

V ŠOS iz izkušenj sklepajo, da se bo omejevalo število mest predvsem na družboslovnih študijih na javnih univerzah in spodbujalo vpis na zasebne visokošolske zavode. To pa po njihovem mnenju nima učinka in ni povezano s potrebami trga dela.

Kot je na Twitterju objavil premier Janša, predlog razpisa največji delež vpisnih mest predvideva za področje umetnosti, humanistike in družboslovja, in sicer 39-odstotni. 37 odstotkov vpisnih mest je predvidenih za področje naravoslovja tehnike in informacijsko-komunikacijske tehnologije, 10 odstotkov za področje zdravstva in sociale, sedem odstotkov za področje izobraževanja, šest odstotkov za področje transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev in dva odstotka za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Pojasnila pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport še niso znana. V Levici pa so medtem že napovedali sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje na to temo.

Odziv rektorjev vseh štirih univerz

Rektor mariborske univerze je poudaril, da morajo imeti študenti dovolj časa na voljo za odločitev o tem, na kakšen študij se bodo vpisali, zato lahko kakršnokoli zamikanje tega datuma, četudi za to obstajajo pravne podlage, gre neposredno na škodo celotne generacije maturantov.

"Ti se že tako soočajo z zelo stresnimi razmerami, ko morajo šolanje na srednjih šolah zaključevati s številnimi odprtimi vprašanji glede mature. Zdaj pa so soočeni še z dejstvom, da jim na informativnih dnevih ne bomo mogli predstaviti vseh ključnih informacij, da bodo sploh lahko računali s tem, ali se bodo lahko vpisali na želeni študijski program ali ne, ker ne vemo koliko razpisnih mest bomo lahko razpisali," je pojasnil Kačič.

Po njegovem je nujno, da je razpis za vpis čim prej potrjen, s tem pa bodo tudi tej generaciji dijakov omogočili dovolj časa, da se informirano odločijo ter izberejo tisti študijski program, ki za njih predstavlja življenjsko odločitev.

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič poteze vlade ne razume. Če je karkoli narobe v obstoječem sistemu, se je po njegovem mogoče pogovoriti, pri tem pa je poudaril, da ne gre za univerze, pač pa za praktični celotno generacijo dijakov, ki so padli v veliko negotovost, kaj bo z njihovim vpisom. Kot je poudaril, gre za podroben rokovnik številnih opravil, ki ga ureja pravilnik, in ne za prosto odločanje univerz, kako bodo izvedle vpis in kdaj organizirale informativne dneve. "Res ne razumem, zakaj to počnemo mladim. Bodimo razumni," je še posvaril Papič.

Odzvala sta se tudi Klavdija Kutnar in Mladen Franko

Pozivom sta se pridružila tudi rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar in prorektor za izobraževanje na novogoriški univerzi Mladen Franko. Prva je dejala, da nesoglasje vlade k razpisu predstavlja nepredstavljivo škodo za celotno generacijo dijakov in hkrati javne institucije postavlja v neenakovreden položaj z zasebnimi univerzami, ki soglasja vlade ne potrebujejo.

"Rokovnik je bil objavljen že novembra. Usklajen je z rokovniki, ki veljajo za srednje šole in maturo, določeni so informativni dnevi. Z zamudo, četudi zgolj nekajdnevno, bomo naredili problem celotni generaciji. Zato vlado pozivam k razumevanju," je dejala Kutnarjeva. Ta je sicer vprašanja o vsem skupaj kot predsednica sveta za visoko šolstvo že v četrtek naslovila na generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, a odgovorov še ni dobila.

Rektorji zavračajo odgovornost za zamudo pri postopku, saj je ta že vrsto let enak. Po besedah Kačiča univerze gradivo pripravljajo in ga več mesecev usklajujejo z ministrstvom ter se dogovorijo za časovnico. Če bi ministrstvo izobraževanje zahtevalo tokrat gradivo že novembra, bi ga do takrat tudi predstavili, pojasnjuje rektor Univerze v Mariboru. Po njegovem ni usodno, če razpis ne bo izšel v ponedeljek, vendar je škoda storjena.

Klavdija Kutnar

Papič je dodal, da ne gre zgolj za vprašanje nekaj dni, saj univerze trenutno nimajo nobene informacije ali bo to trajalo res nekaj dni ali en mesec. Zakonsko je po njegovih besedah opredeljeno, da mora biti razpis objavljen šest mesecev pred začetkom naslednjega študijskega leta.

Na današnje besede predsednika vlade Janeza Janše, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti zbirka želja tistih, pač pa je potrebno zadostnemu številu mladih omogočiti, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti, rektorji odgovarjajo, da je to odvisno tudi od razpoložljivega kadra in infrastrukture fakultet, pa tudi, da je težko danes napovedati, kaj bodo poklici prihodnosti čez pet let, ko bodo letos vpisani študentje šli na trg dela.

Visokošolski sindikat pa se je oglasil z javnim pozivom šolski ministrici, v katerem so tudi sami izrazili presenečenje. Kot so zapisali, ozadij in razlogov za odlaganje soglasja ne poznajo in se jim v tem trenutku ne zdijo pomembni, vidijo pa v tem neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva.

"Za zasebne ustanove omenjeni ukrep namreč ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli," je dejal predsednik sindikata Marko Marinčič.

Predsednik omenjenega sindikata na ljubljanski univerzi Gorazd Kovačič več odločnosti pričakuje tudi od rektorjev, od resorne ministrice pa zahteva odločen angažma, če ne preko vlade, pa pri svoji poslanski skupini, v nasprotnem primeru pa naj odstopi.

"Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih ministrstva v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena," je še dodal Kovačič.

Odločitev vlade obsojajo tudi študentski sveti ljubljanske, mariborske in primorske univerze ter opozarjajo, da bo to resno prizadelo celotno generacijo bodočih študentov. Vlada s tem sporoča, da znanje in izobraževanje ni več pomembno, predvsem pa ni definirano kot javna dobrina, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost. Onemogočanje in omejevanje izobraževanja mladih zato strogo obsojajo, od vlade pričakujejo, da v razpravo o študentskih temah vključi tudi študentske predstavnike univerz. Predlagajo tudi redne sklice sveta vlade za študentska vprašanja.

Tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so neprijetno presenečeni. "Še bolj preseneča razlog za to, namreč da je treba najprej ugotoviti potrebe na trgu delovne sile in nato temu prilagoditi številko vpisnih mest na posameznih programih," so sporočili iz Sviza. A še najbolj realna in največja ter hkrati skrajno zaskrbljujoča pa se jim zdi možnost, da je namen odtegnitve soglasja zmanjševanje vpisnih mest na javnih univerzah v korist povečanja vpisnih mest na zasebnih univerzah in zasebnih visokošolskih zavodih. Sviz od pristojnega ministrstva pričakuje, da se bo odločno zavzelo za takojšnjo izdajo vladnega soglasja k objavi dogovorjenega razpisa za leto 2021/2022, so še dodali.