"Prvič doslej smo imeli tako kombinacijo, da je bilo glede na zadnje 30-letno obdobje hkrati nadpovprečno toplo in pa tudi močno nadpovprečno namočeno. Ker običajno so vroča poletja tista, ki so suha, deževna so pa običajno tudi hladna," je pojasnil klimatolog za Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Dež v poletnem času namreč praviloma sovpada z nižjo temperaturo zraka, mokra tla pa se počasneje in manj segrejejo od suhih tal, kadar je seveda sončno vreme.

V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja, kot je dolgoletno povprečje. Ponekod, zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve normalni poletji padavin, je dogajanje opisal Vertačnik.

V prvih dneh avgusta so marsikje, od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske, izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni. Dnevna vsota padavin med 3. in 4. avgustom letos je znašala 201, dvodnevna 258 in tridnevna 277 milimetrov dežja. Pred 16 leti je bil rekord 180 milimetrov dežja v enem in 190 milimetrov dežja v dveh dneh.

Razlog za takšno vreme je po pojasnilih klimatologa v tem, da je bilo območje Slovenije zlasti julija dolgo na stiku dveh zračnih mas, in sicer hladnejše na severni strani Evrope in toplejše na jugu, mi pa smo bili bolj v topli kot pa v hladni zračni masi.

"In na stiku teh dveh zračnih mas so bile pogoste nevihte, tudi neurja, ki so prinesle kar precej padavin julija. In potem še deževje v začetku avgusta, ki je bilo izjemno izdatno. To dvoje skupaj je prineslo zelo veliko količino padavin. Nismo pa imeli poleti, razen v začetku avgusta, nobenih daljših obdobij hladnega vremena. To je tudi razlog, da smo imeli nadpovprečno toplo poletje," je pojasnil klimatolog.

Izstopa veliko število neurij v razmeroma kratkem času. Od 12. do 26. julija je bilo vsakih nekaj dni dvo- do tridnevno obdobje s pogostimi neurji. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli tornado, 3. in 4. avgusta pa je sledilo izjemno obilno deževje v severnem delu Slovenije, ki je povzročilo poplave in plazove katastrofalnih razsežnosti.

Tornado v Ilirski Bistrici

"Tako da smo res veliko večino padavin imeli v manj kot 30 dneh, torej od 12. julija do 6. avgusta, pri čemer pa vemo, da je poletje dolgo 92 dni. Se pravi, da smo v četrtini časa dobili praktično tri četrtine padavin za celo poletje. Precej nenavadno je, da so bile te padavine, pa tudi neurja bolj ali manj skoncentrirana na to kratko obdobje. To je pravzaprav edinstveno za zadnjih 20 let, da smo imeli v nekaj tednih tako veliko število neurij in s tem povezanih izdaj opozoril, običajno oranžne, občasno pa tudi rdeče stopnje," je izpostavil Vertačnik.

Takšno poletje se po njegovih besedah lahko ponovi, je pa verjetnost zelo majhna. Že zaradi tega, ker je bila ta količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom. Prejšnje najbolj namočeno meteorološko poletje je bilo leta 1989.

Gregor Vertačnik

Obilnim padavinam v začetku avgusta je nato sledilo približno tri tedne dolgo obdobje bolj ali manj suhega vremena, nato konec avgusta novo poslabšanje s padavinami, sledil pa je topel september. September je bil v prvih treh tednih nadpovprečno topel, primerljiv z rekordno vročim septembrom leta 2011. "Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej," je dejal Vertačnik.

Letošnje meteorološko poletje ni bilo tako vroče kot lansko. Na ravni cele države je bilo osem desetink stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja in to ga uvršča na približno deveto mesto med najtoplejšimi.

Glede števila vročih dni in tropskih noči je bilo poletje dokaj normalno za zadnje desetletje. Imeli smo dva do štiri vročinske valove v večjem delu države. Najvišja temperatura je bila izmerjena 22. avgusta, ko so v Dolenjah pri Ajdovščini namerili 37,7 stopinje Celzija. V notranjosti Slovenije pa je bilo najbolj vroče 17. julija, ko so v Dobličah izmerili 37,2 stopinje Celzija.

Najnižja temperatura med vsemi postajami je bila izmerjena na Kredarici, kjer se je 27. julija ohladilo na minus 0,6 stopinje Celzija. Po naseljenih krajih je bilo najhladnejše jutro 8. avgusta, ko je bilo v Babnem polju in na Jezerskem tri stopinje, v Ratečah pa 3,9 stopinje Celzija. Ne na vroči in ne na hladni strani niso zabeležili izrazitih temperaturnih ekstremov, je povzel klimatolog.

Začetek koledarske jeseni, ki se začenja z današnjim jesenskim enakonočjem, bo deževen, se bo pa že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Naslednji teden bo še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah okrog 25 stopinj. Tudi sezonske napovedi za do konca leta kažejo verjetno v povprečju nadpovprečno toplo vreme, glede padavin je pa napoved zelo negotova, je še povedal Vertačnik.

Napoved

Ponoči bo dež od severozahoda večinoma ponehal.

Jutri dopoldne bo v zahodnih krajih delno jasno, drugod pa bo oblačno. Od vzhoda bo dopoldne spet začelo deževati. V zahodni polovici Slovenije bodo padavine manj verjetne, se bo pa pooblačilo. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do 23 °C.

Napoved za sosednje pokrajine

Danes bo pretežno oblačno, sprva bo deževalo predvsem v krajih južno in vzhodno od nas, popoldne in zvečer pa bodo krajevne plohe in posamezne nevihte lahko tudi drugod. Ponekod bo zapihal severovzhodnik, ob severnem Jadranu pa zvečer šibka do zmerna burja.

Jutri se bo predvsem v krajih zahodno od nas deloma zjasnilo, drugod bo še prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deževalo predvsem v notranjosti Hrvaške ter v sosednjih krajih Madžarske. Ponekod bo pihal severovzhodni veter, v Kvarnerju zmerna do močna burja.

Obeti

V ponedeljek bo na Primorskem delno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v južnih in vzhodnih krajih bo občasno še možen rahel dež. Pihal bo severovzhodnik. V torek bo sončno in topleje.