Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Igor Kadunc je na današnji seji programskega sveta RTVS napovedal, da bo vodstvo zavoda vladi predlagalo dvig rtv-prispevka, in sicer za 7,84 odstotka oziroma za en evro. Kot je dejal, argumenti za to so, pri čemer je navedel tako inflacijo kot tudi dvig plač zaposlenih v javnem sektorju.
RTV PRISPEVEK BO DRAŽJI: Krivo naj bi bilo zvišanje plač v javnem sektorju
Slovenija
Programski svet je namreč na včerajšnji seji začel obravnavo programskih izhodišč RTVS za prihodnje leto. Po besedah predsednika sveta Cirila Baškoviča naj bi dokument sprejeli najpozneje do novembra. Izhodišča naj bi po današnji seji programskega obravnavale programske komisije, nato pa 17. junija še enkrat svet. V tem postopku pa bodo oblikovali napotke za vodstvo zavoda, ki bo čez polletje pripravilo predlog osnutka programskih izhodišč, skupaj s predlogom finančnega načrta.
Je pa Kadunc opozoril, da bo priprava programsko produkcijskega načrta letos precej zahtevna naloga. Preden lahko natančno opredelijo, česa se lahko lotijo in kaj lahko delajo, morajo videti, s kakšnimi zmogljivostmi bodo razpolagali. S programskimi izhodišči so pripravili tudi izhodišča za finančni okvir ter se odločili vladi predlagati uskladitev rtv-prispevka, o čemer so pristojno ministrstvo na kratko že obvestili, celotno gradivo bodo iz hiše poslali v torek ali sredo.
"Ocenili smo, da bi bilo ustrezno, če bi se prilagoditev naredila v višini 7,84 odstotka," je dejal Kadunc, ki je med drugim poudaril, da so na zavodu naredili racionalizacije in jih bodo morali tudi v prihodnje.
V svetniški razpravi je Matej Weissenbach pozval, naj vodstvo RTVS do prihodnjič pripravi realna izhodišča brez predvidevanj o povečanju rtv-prispevka. "V teh izhodiščih ni ne duha ne sluha o optimizaciji poslovno-produkcijskih procesov in uskladitve delovanja podsistemov," pa je dejala Petra Ložar, ki se je prav tako spraševala o možnostih izvedbe zapisanega v programskih izhodiščih, če rtv-prispevek ne bo višji.
Programski svet se je seznanil tudi s procesom digitalizacije programov arhiva RTVS in s tem povezanim vprašanjem avtorskih pravic. Predstavnik arhiva Bojan Kosi je pojasnil, da so radijske vsebine večinoma digitalizirane, pri televizijskih so v treh letih digitalizirali približno četrtino videotrakov, za preostanek pa bo po ocenah potrebnih še pet let. Pri filmskem gradivu, ki ga je treba predhodno obdelati in sanirati, pa bodo ob zdajšnji kadrovski ekipi in finančnih sredstvih potrebovali še naslednjih 20 let.
Je pa z digitalizacijo povezano tudi vprašanje avtorskih pravic, ki ga po besedah Luke Rupnika iz pisarne za avtorske pravice RTVS rešujejo od primera do primera. Kot so pojasnili vodilni v zavodu, so se nekateri avtorji odrekli nadomestilu za materialne pravice, se pa srečujejo tudi s previsokimi pričakovanji avtorjev oz. njihovih potomcev in pravnih zastopnikov.
Komentiraj
Sicer pa nikjer na svetu se za gledanje reklam ne plačuje.
Po večini držav po Evropi in svetu je na javni televiziji zaposlenih nekaj sto ljudi na večmilijonsko populacijo. Denimo, Slovaška s 5,5 milijona prebivalcev ima na svoji javni televiziji zaposlenih nekaj čez 300 ljudi, Grčija s skoraj 11 milijoni prebivalcev ima na svoji javni televiziji zaposlenih nekaj več kot 600 ljudi, medtem ko imamo v Sloveniji z 2 milijona prebivalcev na javni televiziji zaposlenih več kot 2000 ljudi.