Kot je povedal, o uvedbi morebitnih sankcij proti Srbiji voditelji članic EU še niso razpravljali. "Mislim pa, da moramo biti pri tem previdni, konsistentni in vztrajni," je poudaril.

Po premierjevem mnenju je treba umiriti razmere in iskati trajno rešitev. "Ne verjamem, da sankcije same po sebi lahko pripeljejo k trajni rešitvi. Če bo treba in če bo zato obstajalo enotno stališče, se bo Slovenija pridružila. Ni pa nujno, da je to prvi in edini korak," je povedal.

Zadnje dogajanje na severu Kosova, kjer so bili v terorističnem napadu in kasnejših spopadih ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci, je obsojanja vredno, je še dejal Golob. Prav je, da mednarodna skupnost obsodi posameznike, ki so spodbujali k eskalaciji. Tudi Slovenija ostro obsoja posameznike, ki so pri tem sodelovali oziroma vodili ta proces, je dejal.

Rešitev za napetosti sicer vidi v ponovitvi volitev v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova. Vse, tudi kosovske Srbe, je pozval k sodelovanju na volitvah, da bi izvolili legitimne oblasti.

Zadnje dogajanje na Kosovu je ena od tem pogovorov ob robu današnjega zasedanja Evropske politične skupnosti v Granadi, ki se ga udeležujeta tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovska predsednica Vjosa Osmani.

To je prvo mednarodno srečanje po terorističnem napadu in spopadih na severu Kosova, zaradi katerih so se še zaostrili odnosi med Kosovom in Srbijo. Odgovornost za napad je prevzel nekdanji podpredsednik največje stranke Srbov na Kosovu Srbske liste Milan Radoičić, ki goji tesne stike s srbskimi oblastmi. Priština odgovornost pripisuje Beogradu, ki pa zanika vpletenost.

Evropska unija je sicer junija proti kosovskim oblastem sprejela niz ukrepov, ker niso storile dovolj za umiritev napetosti na severu Kosova.

Ena od tem pogovorov ob robu vrha EPS pa je tudi nedavna azerbajdžanska vojaška operacija v regiji Gorski Karabah, ki jo je večina od približno 120.000 tam živečih Armencev medtem že zapustila. EU si je prizadevala, da bi se ob robu sestala tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan, a je azerbajdžanska stran zavrnila pogovore.

Več voditeljev, tudi premier Golob, je ob prihodu izrazilo obžalovanje zaradi tega. Ravno vrh EPS bi moral biti po mnenju predsednika vlade mesto, kjer bi morali razpravljati o tovrstnih izzivih. Slovenija prisega na dialog, v katerega pa morajo biti enakopravno zastopane vse vpletene strani, tudi Turčija, je dejal.

Poudaril je, da je treba najprej zagotoviti varnost ljudi, šele nato pa iskati politične rešitve. Za to se bo Slovenija zavzela danes, pa tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov, je povedal Golob, ki bo danes govoril tudi z armenskim premierjem.