"Na nacionalni ravni Slovenija zagotovo potrebuje zračne zmogljivosti in mi se bomo zelo kmalu odločili, za kakšne zmogljivosti bo šlo. Slovenija namreč potrebuje tudi (...) namenska plovila za gašenje oziroma lastno floto," je po dvostranskem srečanju z Lenarčičem in pred neformalnim zasedanjem ministrov povedal Šarec.

Po ministrovih besedah bi se moralo še ta mesec vedeti, kaj želi Slovenija, ter nato tudi iti v to naročilo.

Na vprašanje, ali nakup kanaderja v okviru skupnega evropskega nakupa tovrstnih letal za gašenje ostaja med možnostmi, je Šarec odgovoril, da Slovenija ne sodeluje pri tem nakupu. Poleg tega kanader za Slovenijo ni najbolj primerno letalo, je povedal.

Lenarčič, ki bo v petek s svojim kabinetom na obisku v Sloveniji, je ob tem spomnil, da je komisiji s proizvajalcem letal kanader uspelo doseči dogovor o ponovnem zagonu proizvodnje. EU tako načrtuje nakup 12 lastnih letal.

"Ta dogovor smo dosegli marca letos, tako da lahko pričakujemo, da bodo prva letala na voljo v roku nekaj let, in da bodo pred koncem tega desetletja vsa letala, ki bodo delovala v okviru strateške evropske rezerve, polno operativna," je povedal evropski komisar iz Slovenije.

Da bodo letala dejansko proizvedli, mora zdaj šest držav članic, ki sodelujejo pri skupnem nakupu letal, podpisati pravno zavezujoča naročila s proizvajalcem.

O možnosti okrepitve zračnih zmogljivosti za gašenje tako na nacionalni kot na evropski ravni sicer komisar skupaj z ministri za civilno zaščito iz držav članic EU in držav, ki poleg njih sodelujejo v evropskem mehanizmu civilne zaščite, razpravlja tudi na današnjem neformalnem zasedanju v Bruslju.

"Današnji dogodek smo sklicali predvsem zato, da na podlagi izkušenj iz letošnjega poletja, ki je bilo zelo hudo, rekordno, kar se tiče števila in obsega požarov, ugotovimo, kaj je najbolje storiti, da se čim bolje pripravimo za naslednjo požarno sezono, ki bo prišla," je v izjavi pred srečanjem povedal Lenarčič.

Šarec je pojasnil, da si bo Slovenija na današnjem srečanju prizadevala za to, da se evropsko skupno delovanje v boju s požari in tudi drugimi katastrofami okrepi.

Srečanje ministrov je komisar sklical, potem ko so EU poleti prizadeli najhujši požari od leta 2006. Kot je sredi avgusta sporočil komisar, je do tedaj pogorelo že več kot 700.000 hektarjev površin. Najobsežnejši požar v naravi od osamosvojitve pa je v letošnjem poletju prizadel tudi Slovenijo.