Petrol, največji trgovec z naftnimi derivati v državi in eno pomembnejših energetskih podjetij v regiji, je danes objavil četrtletne poslovne izide, ki kažejo na precejšen padec prihodkov in dobička.

V družbi s trendom zniževanja dobičkonosnosti niso zadovoljni, dobri rezultati pri prodaji trgovskega blaga in energetskih rešitvah pa ne morejo odtehtati za negativna gibanja na področju osnovne dejavnosti prodaje naftnih derivatov, sta opozorila predsednik uprave Petrola Sašo Berger in član Petrolove uprave Drago Kavšek.

Poudarila sta, da ob tem za načrti zaostajajo investicije, predvsem razvojne naložbe v zeleni energetski prehod. Tekoče investicije v prodajno in distribucijsko mrežo, ki je del kritične infrastrukture države, morajo namreč ohranjati.

Prav energetski prehod bo tudi bistven del nove poslovne strategije skupine za obdobje 2025 - 2030, za investicije na tem področju, ki imajo širši družbeni pomen, pa sta potrebna trdnost in stabilnost poslovanja, je poudaril Kavšek.

Bistveno grožnjo poslovanju po prepričanju Petrola predstavlja sistem regulacije cen naftnih derivatov z najvišjimi dovoljenimi maržami, ki so po Bergerjevih in Kavškovih pojasnilih z nekaj manj kot osmimi centi na liter z naskokom najnižje v EU. Povprečje v uniji je pri 95-oktanskem bencinu nekaj manj kot 20 centov, pri dizlu pa pri 24 centih, sta povedala.

To ne samo, da slabi Petrolov investicijski potencial, ampak ne zadostuje za pokrivanje operativnih stroškov, ki zaradi inflacije in naraščajočih stroškov dela rastejo, draži stroške valutnega in terminskega ščitenja pri nabavah goriv, posredno zaradi slabše bonitete lahko podraži tudi zadolževanje, vse skupaj pa povečuje tveganje stabilne oskrbe z naftnimi derivati v državi, sta opozorila predsednik in član uprave.

Ob tem je Berger izpostavil, da takšno omejevanje marže nima bistvenega vpliva na cene in inflacijo, saj prodajno ceno goriv bistveno bolj narekujejo obvezne dajatve - te so trenutno po znižanju v času energetske krize spet višje, in nabavna cena.

V Petrolu zato trenutno regulacijo vidijo kot neustrezno in negativno tako za poslovanje Petrola in njegov konkurenčni položaj v regiji kot za lastnike in deležnike podjetja ter celotno slovensko družbo. Petrol letno v državno blagajno prispeva za okoli milijardo evrov raznih dajatev, je opozoril Berger.

Po Petrolovih ugotovitvah regulacije ne upravičujejo razmere na trgu, na katerem se je konkurenca v zadnjem času povečala s širitvijo prisotnosti družbe Shell in z Molovim prevzemom bencinskih servisov OMV, obenem pa niso izpolnjene zahteve iz zakona o kontroli cen. Petrol je svoje argumente podkrepil z dvema strokovnima študijama, ki ju je naročil pri ekonomskih strokovnjakih.

Predlog nove uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri se drobnoprodajne cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ter kurilnega olja na servisih zunaj avtocest ne bi več določale na 14 dni, ampak na 28 dni, omejitev marž pa bi ostala na sedanji ravni, poslovanje Petrola le še zaostruje, sta bila jasna Kavšek in Berger.

Podaljšanje obračunskega obdobja bi zaradi pričakovanih večjih cenovnih skokov ob spremembah reguliranih cen lahko povzročilo težave pri načrtovanju in nabavi ter zvišalo stroške logistike in zavarovanj, ohranjanje po prepričanju Petrola nevzdržnih omejitev pri marži pa bo le še zaostrilo negativne učinke na poslovanje. Vse to je velik izziv za Petrol, je bil jasen Berger.

V svojih pripombah in predlogih, ki jih bodo ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v sklopu javne obravnave poslali sami in v sodelovanju s panožnimi združenji, bodo tako v družbi pozvali bodisi k ukinitvi sistema regulacije ali vsaj k dvigu marž na povprečje EU in skrajšanju obračunskega obdobja na en teden. Želijo si tudi, da se pri izračunu marže poleg operativnih stroškov upoštevajo tudi vse zaostrene zaveze na področju obnovljivih virov energije in pospeševanja uporabe biogoriv.

Predvsem pa si želijo, da bi ministrstvo in vlada njih in ostale družbe iz panoge obravnavala kot enakovrednega partnerja v dialogu za iskanje ustreznih rešitev. Do zdaj to ni bilo tako, sta opozorila Berger in Kavšek.